Nova metoda s področja genetike omogoča serijsko proizvodnjo ljudi z želenimi lastnostmi

Uredništvo

5. 12. 2015 ob 17:26
0 komentarjev

Družba

Vodilni raziskovalci s področja genskega inženiringa so se za zdaj enotno odločili za neuporabo nove metode za spreminjanje genskega materiala v človeških zarodnih celicah, saj je sporna iz več vidikov.

Ameriški, kitajski in britanski znanstveniki so na Ameriški akademiji znanosti preučili novo metodo CRISPR-Cas9, s katero je moč enostavno, hitro, poceni in natančno manipulirati že z geni zarodnih celic.

Metoda s pomočjo encimov omogoča izrez dela želenega genoma in njegovo vsaditev v celico. Ralph Cicerone, predsednik Ameriške akademije znanosti, je dejal, da gre ob odkritju za "pomemben trenutek v zgodovini človeštva".

V več pogledih sporno

Nasprotniki metode so že nekaj časa glasno opozarjali, da je metoda, ki naj bi bila prvotno namenjena zdravljenju genetskih bolezni, sporna iz več perspektiv. Omogoča namreč serijsko proizvodnjo ljudi z želenimi lastnostmi, predvsem večjo inteligenco in mišično maso, kar v napačnih rokah pomeni katastrofo.

Poleg tega so raziskovalci pri spremenjenih celicah ugotovili visoko stopnjo mutacij in zdravstvena tveganja za naslednje generacije osebe. Ugotovili so tudi, da v medicini ni potrebe po uporabi sporne metode, saj je trenutno v uporabi učinkovitejša (a tudi etično sporna) predimplantacijska genska diagnostika, s katero lahko genetiki preverijo lastnosti zarodka, ko je velik samo nekaj celic.

predimplantacijska genska diagnostika s katero lahko genetiki preverijo lastnosti zarodka, ko je velik samo nekaj celic.

View image | gettyimages.com

Po tridnevni razpravi, ne le genetikov in molekularnih biologov, ampak tudi etikov, filozofov, pravnikov in družboslovcev posegi v zarodke zaenkrat niso dovoljeni. Vodja nacionalnega instituta ZDA za zdravje Francis Collins, je dejal, da so zaenkrat prekinjene raziskave na človeških zarodkih, čeprav velik del mednarodne skupnosti na to ni pripravljen.

V izjavi za javnost so znanstveniki zapisali, da je poseg v zarodne celice zaenkrat "neodgovoren", saj vprašanja varnosti, učinkovitosti ter moralno-etična vprašanja nove metode niso rešena.

Hkrati so si bili znanstveniki enotni, da se bo poseg v zarodne celice v prihodnosti zgodil, ko bodo pomisleki za njegovo uporabo odpravljeni.

Kratka zgodovina genskega inženiringa (brez rastlin):

1973 Stanley Cohen in Herbert Boyer, izumita tehniko kloniranja DNK, kar je omogočilo presaditev genov.

1976 Nacionalni inštitut Združenih držav za zdravje pripravi smernice za raziskave genov.

1980 Prva transgena (gensko spremenjena) miš.

Richard Palmiter in Ralph Brinster človeški rastni hormon vstavita v zarodek miši. Poizkus uspe.

1985 Prva transgena domača žival, prašič.

1991 Prvi poizkusi z genskega zdravljanjaljudi.

1996 rojstvo prve klonirane živali, ovce Doolly.

1999 Prvo javno poročanje o smrti pacienta zaradi genske terapije.

2001 Britanski parlament sprejme uredbo, s katero dovoljuje kloniranje človeških zarodkov za namene raziskav genskih bolezni. Z zarodki selahko eksperimentira do njihovega 14. dneva življenja.

2007 Prvi gensko spremenjen človeški zarodek, ki je vseboval gen meduze.

Z obstoječo predimplantacijsko gensko diagnostiko ni mogoče otroku dati nečesa, česar ni v genski zasnovi staršev, genski inženiring pa omogoča neposredno spreminjanje genov. Zaenkrat, vsaj uradno, poseganje v genom človeških zarodkov tudi po zgornji konferenci ni dovoljeno, čeprav prvi ljudje s spremenjeno gensko zasnovo že živijo.

Ob tem velja jasno opozoriti, da življenje ni potrošna dobrina in ga kot takega ne smemo obravnavati, poseganje vanj pa je igranje s prihodnostjo človeške vrste.