Novi zakon o osnovnih šolah je "strel v obe koleni in pedagoška katastrofa"

Vir: freepk.com
POSLUŠAJ ČLANEK

Prenovljeni zakon o osnovni šoli prinaša obvezni tuji jezik za prvošolce in nacionalno preverjanje znanja (NPZ) za tretješolce. Določa tudi, da je uspeh na NPZ v 9. razredu lahko eno od meril pri vpisu na srednje šole v primeru omejitev vpisa.

Predlog zakona je bil s 46 glasovi za in 24 glasovi proti izglasovan, podprli so ga poslanci koalicije, medtem ko so poslanci opozicijskih strank SDS in NSi glasovali proti. Amandma, ki ga je predlagala stranka NSi, ni bil sprejet. 

Novela prenavlja tudi koncept razširjenega programa v osnovnih šolah in vključevanja otrok priseljencev v obvezni program ter dviguje število predmetnih izpitov za šolajoče na domu.

Poslanci so na izredni seji sprejeli dopolnilo Svobode, SD-ja in Levice, kjer so predlagali, da bo zavod za šolstvo strokovno spremljal izvajanje in doseganje ciljev razširjenega programa. O tem bo letno poročal ministrstvu in strokovnemu svetu za splošno izobraževanje, minister pa bo na podlagi tega lahko predlagal programske in zakonske spremembe.

Poslanci pa niso sprejeli dopolnila NSi-ja, kjer so predlagali, da je za učence zasebnih osnovnih šol in osnovnih šol, ki izvajajo program osnovne šole po posebnih pedagoških načelih, tretji predmet pri NPZ v 9. razredu prvi tuji jezik. Predlagali so še, da za omenjene osnovne šole NPZ v 3. in 6. razredu ne bi bil obvezen, saj bi to bistveno poseglo v način dela teh osnovnih šol.

Številne nepremišljene odločitve 

“To je strel v obe koleni, ne samo eno. Neumnost, ki je čisto nepotrebna, zakomplicirala bo na upravni, zaposlitveni ravni, pedagoško je pa to katastrofa,” je kritičen nekdanji učitelj in ravnatelj Dušan Merc. “Gre samo za to, da hočejo nekaj narediti in ne vedo, kaj. Celotno stvar bi morali pri miru pustiti ali pa spremeniti v totalu. Stvar je vsa leta diktiral sindikat. V resnici je šlo vedno za vedno večjo dobrobit učiteljstva, za otroke je pa bilo vseeno. Ti programi za osnovno šolo so prezahtevni in neumni. Imeli bomo vedno več vzgojnih, učnih težav, in ta zakon bo to še povečeval.”

Kot je v RTV oddaji Ob osmih dejal dr. Damijan Štefanc z oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani, novela zakona o osnovni šoli vsebuje nepremišljene rešitve.  

Štefanc, ki je izstopil iz skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, je dejal: "Predlog zakona o osnovni šoli, ki gre v obravnavo, vsebuje kar nekaj sistemskih rešitev, za katere smo vsaj v delu stroke opozorili, da morda niso najbolj premišljene. Preden bi jih poslali v zakonodajni postopek, bi potrebovali nacionalni program vzgoje in izobraževanja, ki naj bi nakazal smernice prihodnjega razvoja tega sistema." 

O omejitvi vpisa v srednje šole meni, da ta mehanizem v tem trenutku ni najbolj pravičen, ker temelji bolj ali manj izključno na notranjih ocenah. "Notranje ocene se seveda precej razlikujejo med učitelji, zato zagotovo potrebujemo neki nov mehanizem." Vpisnih mest v srednje šole pri nas je sicer dovolj. "Pogosto je precej vznemirjenja po nepotrebnem, pogovarjamo se o tekmovanju za vpis v najbolj oblegane, zlasti gimnazije v mestnih središčih." 

Šolam po posebnih pedagoških načelih so kritično posegli v predmetnik in prizadeli dolgoletno dobro prakso 

Pomisleke imajo tudi v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS). Kot so zapisali v izjavi za javnost: “Ustrezna kombinacija ocen in NPZ se je izkazala za relativno dobro napoved znanja učencev. V to smer jo potrjuje tudi RIC in to kljub temu, da NPZ temu ni primarno namenjen. Skupen kriterij je manjkal do sedaj. Drži, da ne rešuje celostnega in kognitivnega dela ocenjevanja otroka, je pa trenutno manjše zlo, kot da pustimo sistem enak. Potrebni bodo kvalitetna izvedba, dodaten rok izvedbe in preprečitev morebitnih zlorab za pritisk na otroke ali učitelje. Predvsem pa želimo, da socialno ekonomski status ne bi vplival na rezultate NPZ. Da to prevečkrat vpliva na učence, je pokazala raziskava in tudi sami opažamo enako.” 

V izjavi nadaljujejo: “Trenutno pa NPZ pogosto deluje kot ‘pok štartne pištolice’ za tekmovanje in primerjanje, kot se je izrazil en od staršev. V ZASSS že leta zagovarjamo spremljanje kakovosti po zgledu tujine, kar mnogi domači akademiki zavračajo. NPZ vidimo kot tako spremljanje, kjer šola lahko izboljša učni proces, če uporabi NPZ kot ustrezno orodje – hkrati pa je treba spremljati izvedbo NPZ, da je ustrezno in kakovostno opravljena. Praksa po šolah trenutno ni taka, morda se z obveznostjo spremeni. Nesmiselno edino deluje, da je zakon prisilil tudi šole po posebnih pedagoških načelih v isti sistem – kljub temu da je tudi g. Vogrinec potrdil, da NPZ ni merodajen za njihov način poučevanja. Hkrati so tem šolam po posebnih pedagoških načelih kritično posegli v predmetnik in prizadeli dolgoletno dobro prakso.” 

Napovedana tudi ustavna presoja

Tudi starši otrok, ki se izobražujejo na domu, nekaterim predlaganim spremembam nasprotujejo. V Civilni iniciativi za izobraževanje na domu napovedujejo vložitev ustavne presoje. Prepričani so, da je zakon v nasprotju 57. členom ustave, ki določa, da je izobraževanje svobodno, poroča N1. Med razlogi, zakaj se starši odločajo za izobraževanje na domu, so tudi medvrstniško nasilje, diskriminacije in slabe izkušnje s šolo, kaže raziskava, ki so jo v iniciativi opravili med 500 starši. Izpostavili so tudi življenjski stil družine, vrednote, službo staršev in možnost, da skupaj preživijo več časa.

Večina staršev ima visoko izobrazbo, veliko tudi iz pedagoških smeri. Starši, ki otroke šolajo na domu, so večinoma samozaposleni, nezaposleni ali pa imajo fleksibilni delovni čas. Pogosto slišijo, da otrokom ne omogočajo dovolj socializacije. Rezultati ankete kažejo, da večina staršev otrokom omogoča dve ali tri ure proste igre z vrstniki na teden, vključeni pa so tudi v organizirane dejavnosti.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike