Nova Slovenija v interpelacijo proti ministrici za kulturo Asti Vrečko. Očitajo ji tudi kršenje ustave. Kaj vse so še zapisali?

Opozicijska NSi je pripravila besedilo interpelacije ministrice za kulturo iz vrst Levice Aste Vrečko in ga poslala v podpis stranki SDS in poslancema narodnih skupnosti.

Ministrici očitajo, da je njeno delovanje v nasprotju z ustavo; da krši zakon o kulturni dediščini in da se njena politika izvaja brez strokovnih analiz in investicijske dokumentacije; brez javne razprave in dialoga z zaposlenimi ter vodstvom zadevnih javnih zavodov. Poleg tega pa naj bi njena kulturna politika postopno, a sistematično uničevala vrednote slovenske osamosvojitve ter s tem delovala zoper blaginjo Slovenije.

Glavni očitki ministrici Vrečko


"Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je ob imenovanju v Državnem zboru Republike Slovenije in vso slovensko javnostjo 1. junija 2022 prisegla: 'Prisegam, da bom spoštovala ustavni red, da bom ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije. 'Že po nekaj mesecih njenega ministrovanja se je začelo kazati, da ministrica počne ravno nasprotno in deluje zoper blaginjo Slovenije zlasti v odnosu do temeljnega procesa v nastajanju slovenske države – slovenske osamosvojitve", so uvodoma zapisali v obrazložitvi vložene interpelacije v Novi Sloveniji.

Vlada Republike Slovenije je namreč na 32. redni seji 19. januarja 2023 sprejela sklep, da ukine Muzej novejše zgodovine Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve ter ustanovi nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Zaradi tega dejanja v NSi argumentirajo, da ministrica z izenačevanjem zgodovine pred in po osamosvojitvi Slovenije v nasprotju s Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, preambulo k Ustavi Republike Slovenije in Ustavo Republike Slovenije ter odreka najvišjo veljavo temeljnemu dogodku za nastanek Republike Slovenije – slovenski osamosvojitvi, okrog katere se je oblikovala narodna enotnost.

Kršenje zakona o varstvu kulturne dediščine in drugih aktov


Muzej slovenske osamosvojitve je bil ustanovljen kot javni zavod in zato v Novi Sloveniji pravijo, da odsotnost ugotovitve s strani ministrstva o tem, da omenjeni muzej ne izpolnjuje javne službe, predstavlja kršitev zakonodaje. Tako še zapišejo: "Prav tako tega ni ugotovilo pri Muzeju novejše zgodovine Slovenije, zato tudi ni moglo izvesti nobenih ukrepov, ki bi iz take ugotovitve sledili. Še bolj očitno je torej, da gre pri ukinitvi dveh javnih zavodov za politično motivirano odločitev ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko, ne pa za neustrezno izvajanje javne službe varstva kulturne dediščine."

Poleg tega v besedilu interpelacije zapišejo, da je eden izmed ciljev Strategije kulturne dediščine 2020-2023 tudi večja dostopnost do kulturne dediščine. Ukinitev muzeja pa naj bi predstavljalo ravno njeno nasprotje. Nadalje pa je v strategiji zapisano, da v prihodnosti vidi ključno vlogo kulture pri oblikovanju slovenske narodne identitete in domoljubja ter pri utrjevanju državotvorne zavesti, na kar kaže prvi izmed prednostnih ciljev resolucije: "Okrepiti vlogo kulture kot povezovalne in združevalne sile v javnem življenju, še posebej pri oblikovanju slovenske narodne identitete in domoljubja ter pri utrjevanju državotvorne zavesti, družbene etike, dialoga, medsebojnega spoštovanja ne glede na spol, generacijske in socialne razlike ter politično pripadnost."

Med ključnimi investicijami v javno kulturno infrastrukturo v letih 2022-2029 je naveden tudi Muzej slovenske osamosvojitve in njegova celovita prenova na Poljanski 40 v Ljubljani z ocenjeno vrednostjo investicije 7 milijonov evrov. Ker ukinitev oziroma združevanje sedaj kot posledica pomeni, da do uresničitve teh ciljev ne bo prišlo, NSi to razume kot dodaten argument proti ministrici Asti Vrečko.


Podpisov še ni dovolj


V Novi Sloveniji do petka pričakujejo morebitne podpise pod besedilo interpelacije ministrice za kulturo Aste Vrečko, ki so ga danes poslali največji opozicijski stranki SDS in poslancema narodnih skupnosti. Slednja sta že sporočila, da podpisov ne bosta prispevala, v SDS pa še ni prišlo do odločitve.

Če bo do vložitve interpelacije prišlo, bodo poslanci o njej na seji DZ odločali čez približno dva meseca, opozicija pa za razrešitev ministrice potrebuje 46 poslanskih glasov. Ni verjetno, da bi jih zbrala, saj ima vladajoča koalicija Roberta Goloba v parlamentu 53 poslanskih glasov, opozicija pa 35.

KOMENTAR: Uredništvo
Bo opozicija zmogla stopiti skupaj?
Zadnje čase sta NSi in SDS večkrat na različnih bregovih. Sploh, ko pride do raznih Twitter duelov. Pri tej temi pa je bilo do sedaj čutiti vsebinsko strinjanje. Večkrat sta skupaj javno nastopila tudi predsednik SDS Janez Janša in nekdanji evropski poslanec NSi Lojze Peterle, ki je sedaj v funkciji predsednika združenja Vrednote slovenske osamosvojitve. Zato bi bilo veliko presenečenje, da se SDS tej interpelaciji ne bi pridružila. Politično pa s to temo in prevzemanjem vsebinske vodilne vloge zgleda, da želi NSi ponovno "zavzeti" tudi ta vsebinski prostor. Namreč v preteklosti so nekateri spori z Lojzetom Peterletom ter strategija pohoda v sredino puščali občutek, da NSi temo osamosvojitve prepušča v celoti SDS in Janezu Janši. Gotovo jim bo ta poteza prinesla nekaj točk med trdnejšo bazo, čeprav upanja za odstavitev ministrice praktično ni. Vložitev interpelacije pa jim lahko prepreči le morebitna preračunljivost SDS-a, saj bi moral tukaj odigrati podporno, in ne bi imel vodilne vloge.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike