Nesreča pri Hrastovljah izgovor za promocijo drugega tira. Je to res edina težava naših železnic?

(vir foto: http://mediad.publicbroadcasting.net)
POSLUŠAJ ČLANEK
V torek je na prometno izredno obremenjeni železniški progi Koper - Divača pri železniški postaji Hrastovlje iztiril tovorni vlak. Da bi bilo vse skupaj še huje, je ta prevažal praktično najbolj nevarni mogoči tovor, kerozin. Poleg tega je mesto nesreče tik nad nad izvirom reke Rižane, ki je glavni vir za oskrbo s pitno vodo na slovenski Obali.

Po nesreči ni bilo treba dolgo čakati na odziv politike. Ti so jo takoj izkoristili za projekt promocije drugega tira. Pa čeprav se takšna nesreča lahko zgodi tudi na novem tiru. Drži pa, da bo ta speljan po ekološko manj tveganem področju, poleg tega pa bodo predori imeli urejeno ustrezno odvajanje v lovilne posode v primerih razlitij. Toda tu nastopi čas za manj prijetna vprašanja. Zakaj ob  posodabljanju proge, ki bo svojemu namenu morala služiti vsaj še dve desetletji, niso sprejeli praktično nobenega ukrepa, ki bi zaščitil vsaj najožje vodovarstveno območje izvira Rižane. Nekateri deli proge so namreč skoraj v takšnem stanju kot v času izgradnje. Med njimi je tudi predor v katerem se je iztirjenje zgodilo.

Nesreča, kot se je zgodila v torek za Slovenske železnice ni nobena redkost. S podobnimi dogodki se srečujejo vsako leto. V povprečju letno zabeležijo 5 -10 izrednih dogodkov, med te štejemo iztirjenja, zlome kretnic in tračnic, trčenja in požare. Tragika včerajšnjega dogodka je v tem, da se je zgodil tik nad izvirom reke Rižane. Trenutno se to sicer še ne čuti, analize vode še ne kažejo posledic. A že ob prvem dežju se bo razliti kerozin vpil globoko v tla. Zato delavci na progi hitijo z deli. Najprej je potrebno progo popraviti, da lahko prazne cisterne odpeljejo iz predora. To so storili danes. Zatem jo morajo razdreti in odstraniti čim več s kerozinom onesnažene zemljine. Sledi dokončna sanacija tega odseka proge. Pričakuje se, da bo promet po njej stekel že v petek ali soboto.

Politiki pozivajo h gradnji drugega tira


Morda celoten dogodek ne imel prehudih vplivov na okolje, največja tragedija bi seveda bila, da bi izvir reke Rižane postal neuporaben za nadaljnjo oskrbo s pitno vodo. Toda te posledice se bodo pokazale šele čez nekaj časa.

Prioriteta koprskega župana in ministra za okolje Simona Zajca v tem trenutku je, da bodo te posledice kar najmanj čutili prebivalci slovenske Obale. Voda iz kraškega in istrskega vodovoda, s katero si Rižanski vodovod v primeru težav pomaga sedaj, v primeru popolnega izpada namreč ne bi zadostovala.

Prizorišče si je ogledala tudi odgovorna za železniško infrastrukturo, ministrica Alenka Bratušek. Ta je v svojem odzivu pohvalila odziv na nesrečo in priznala, da bi bil lahko scenarij nesreče tudi veliko hujši. K temu pa dodala, da bi bila nesreča na novem tiru zagotovo veliko blažja, saj bi bila celotna proga zgrajena vodotesno, vsi izpusti iz njene bližine pa bodo šli skozi lovilce olj.

Podoben odziv je bilo slišati tudi iz podjetja 2TDK, kjer pravijo, da se bo nova proga "v največji možni meri izognila občutljivemu vodovarstvenemu območju reke Rižane in bo zgrajena po evropskih standardih".

Medtem pa v stranki Levica na vlado naslavljajo poziv, naj 200 milijonov evrov za drugi tir, ki naj bi jih zagotovile zaledne države, zagotovi iz proračuna, prav tako pa naj sredstva, ki si jih bo moralo podjetje 2TDK izposoditi pri komercialnih bankah, zagotovi z izdajo državnih obveznic.

Stroka je bolj previdna


V nasprotju s politiko je generalni direktor slovenskih železnic Dušan Mes v svojih izjavah bolj zadržan. Pravi, da se nesreča lahko zgodi kjerkoli, tudi na čisto novi progi. Poleg tega pa je v vsakem primeru do izgradnje dvotirne proge do Kopra ustrezno varnost zagotavljati tudi na stari progi. Torej vsaj še dve desetletji. Kajti tudi po dokončanju projekta bo stara proga ostala v uporabi, bo le bistveno manj obremenjena, saj naj bi se vlaki po njej v glavnem le spuščali.

Prav nič pa v preteklih dneh nismo slišali o odgovornosti za nesrečo. Pretekle izkušnje namreč kažejo, da gre pri tovrstnih dogodkih najpogosteje za splet več vzrokov, od katerih bi lahko številne tudi odpravili. Če bi le bilo za to dovolj pripravljenosti.

KOMENTAR: Uredništvo
Krivdo za nesrečo bi radi prevalili na nasprotnike drugega tira
Promocijske izjave vladnih ministrov za projekt drugi tir ob nesreči v Hrastovljah zagotovo niso dopustne. Najprej zato, ker so prav zadnje vlade z vztrajanjem pri gradnji po finančno izredno dragem načrtu znatno krive, da se ta toliko let ni premaknil iz mrtve točke. Pa tudi zato, ker vedo, da bo morala stara proga v vsakem primeru služiti svojemu namenu vsaj še dve desetletji ali več. Postavlja se vprašanje, ali so bili načrti za njeno posodabljanje in vzdrževanje zadostni. Tu bi si zadnji ministri, pristojni za to področje, zaslužili številna neprijetna vprašanja. Proga se sicer redno posodablja, vsak ponedeljek je zaprta za deset, včasih pa tudi za 48 ur. Toda to so povečini le sprotna vzdrževalna dela, zahtevnejših del se v tem času pač ne da opraviti. Njihova vrednost na letni ravni tako znaša le nekje med 3 in 3,5 milijona evrov. Ni odveč pomislek, da neka dražja in celovitejša sanacija te proge ni prišla v poštev tudi zaradi favoriziranja projekta drugi tir, ki ga je bilo potrebno prikazati kot neizogibnega. A je še vedno več kot smiselna, proga  bo namreč v uporabi še najmanj dve desetletji. Če se med preiskavo slučajno izkaže, da je nesreča posledica pomanjkljivega vzdrževanja, da za preprečitev takšnih nesreč niso bili izvedeni ustrezni ukrepi ali pa da bi lahko za zaščito vodnega vira v najbolj kritičnem območju storili bistveno več, bo čas, da se koga od odgovornih pokliče na zagovor.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike