Nepremičninski davek kot nova (progresivna?) obdavčitev dohodkov

Privzeta profilna slika
Jani Lovšin


Vlada Roberta Goloba vztrajno napoveduje davčno reformo. Toda kaj dosti se ne premakne. Ko smo končno pričakovali, da bodo predstavili razdelane predloge, smo dobili samo okvirno usmeritev in kopico idej, ki bodo ali pa ne bodo udejanjene.

Na eni strani naj bi znižali obdavčitev dela, na drugi pa povišali obdavčitev premoženja oziroma nepremičnin. Za to sta se finančni in gospodarski minister zavzela že ob prevzemu funkcije, od tedaj pa bo kmalu minilo eno leto. Vse ostalo je še v oblakih.

Nihče ne bi bil presenečen, če bi se na koncu izkazalo, da je napoved nižje obdavčitve dela – kar nam že leta svetujejo evropske institucije – samo dimna zavesa, s pomočjo katere želijo brez večjega nasprotovanja dodatno obdavčiti nepremičnine. Kot kaže, je taktika uspešna: premoženjskemu davku namreč pretirano ne nasprotujejo niti v SDS. In to kljub temu, da je vlada z  dohodninsko "antireformo" – kot pravijo v opoziciji odpravi dohodninske reforme prejšnje vlade – že dala jasno vedeti, da ji rahljanje davčnega primeža ni intimna opcija. Toda pustimo se presenetiti.

Hiše in vikendi


Za največ polemik je pričakovano poskrbela obdavčitev nepremičnin. Eden od razlogov je gotovo ta, da je v Sloveniji situacija na tem področju specifična: na svoje domove smo bolj navezani kot drugod, njihova vrednost pa pogosto ne odraža siceršnjih finančnih zmožnosti lastnika. 

Težava je v osnovi ta, da hiše, kjer bivamo, ne ustvarjajo nove vrednosti, niso produkcijski faktor, zato nepremičninski davek pokrivamo z ostalimi dohodki. Kako ga torej oblikovati, da se pri recimo starejših ljudeh ne bi pretirano zažrl v že tako mizerne pokojnine? Pri tem je treba dodati, da v času socializma presežkov kam drugam kot v hišo niti niso mogli vlagati. 

Vprašanje je pomembno, rešitev pa ni lahka. Ravno zato bi morala vlada, preden je predlog obelodanila, stvari doreči. Ali pa se vsaj dogovoriti, da v javnost ne bodo spuščali nasprotujočih si stališč. 

Ministrstvo za finance naj bi se tako zavzemalo, da se nepremičnine obdavči glede na njihovo vrednost, brez razlik pri morebitni drugi in tretji. Za razliko od tega so pri Levici mnenja, da bi morala biti višina davka vezana tudi na materialni status lastnika. Matej T. Vatovec je za Delo dejal, da je treba paziti, "da ne bi prizadeli tistih, ki imajo zaradi lokacije precej vrednejše nepremičnine, na primer v Ljubljani ali Istri". Nato je na Twitterju dodal:

https://twitter.com/Matej_T_Vatovec/status/1636383387433988096

Zanimivo je, da Vatovec v tvitu ni več omenil Ljubljane. Kot da bi pričakoval očitek, da želi Levica zaščititi prebivalce glavnega mesta, ki so njihova najzvestejša volilna baza. Mestna elita, ki poseduje lepa podedovana stanovanja, njihovi dohodki pa pogosto niso bog ve kaj, si verjetno niti zamisliti ne more, da bi živeli za ljubljansko obvoznico, kaj šele v kakšnem manjšem kraju.
Mestna elita, ki poseduje lepa podedovana stanovanja, njihovi dohodki pa pogosto niso bog ve kaj, si verjetno niti zamisliti ne more, da bi živeli za ljubljansko obvoznico, kaj šele v kakšnem manjšem kraju

Progresija


Da pa ne bomo pri interpretaciji škodoželjni, recimo, da Vatovec ni imel v mislih svojih ljubljanskih volivcev, ampak vse najranljivejše – te pa je pred dodatnimi bremeni seveda treba zaščititi. Toda za to obstajajo tudi elegantnejše rešitve. Ena od teh je recimo ta, da se do določene vrednosti, npr. 100.000 evrov, novega davka ne plačuje. Ali pa da so tisti z najnižjimi dohodki plačevanja opravičeni. Vsekakor pa mora biti ureditev čim enostavnejša oziroma takšna, da ne rabi novega birokratskega aparata.

Obdavčitev premoženja, pri kateri bi od vrednosti nepremičnine odšteli doprinos lokacije, bi bila – če smo diplomatski – vsekakor nekaj posebnega. Prav tako bi bilo nekaj posebnega premoženjski davek vezati na višino dohodka. Če bi morali tisti z višjimi plačami plačevati višji odstotek, bi to pomenilo zgolj dodatno progresivno obdavčitev plač – oziroma dohodkovno uravnilovko. V Sloveniji pa smo po dohodkovni enakosti že tako skoraj svetovni prvaki. 

Za konec je treba opozoriti, da bodo proračunski prilivi na račun novega davka zelo verjetno enako ubogi, kot so prilivi na račun obdavčitve dobičkov; dobičkonosnih podjetij v Sloveniji ni veliko, zato so prilivi pod evropskih povprečjem, pa čeprav je davčna stopnja normalno visoka. Podobno se utegne zgoditi pri premoženjskem davku, kajti prav dosti zares premožnih pri nas ni.

Kar ostane vladi, je dvigovanje proračunskih prilivov na račun srednjega sloja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Ko uničujemo Zemljo, uničujemo sebe. Ko uničujemo drugega, škodimo sebi.
  • 13. 08. 2023
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023