(Ne)oproščeno: Jankovićem 8 milijonov evrov, Pivčevi pa 400 evrov

V petek so, baje že enaindvajsetič zapored, v prestolnici spet protestirali. Najbrž nihče ni pričakoval drugače, a tudi tokrat so se protestniki izognili magistratu. Ljubljanski župan, ne glede na vse, ni tarča njihovega besa.

Osmih milijonov evrov davka, plačila katerih v državno blagajno je včeraj Vrhovno sodišče razbremenilo Jankovićevih oziroma njihove Electe, na transparentih tako nihče ni preračunaval v število neprofitnih stanovanj za mlade ali zgrajenih domov upokojencev, kot to radi počnejo, ko gre denimo za predloge davčnih razbremenitev delovnih ljudi ali za opremljanje Slovenske vojske.



Jankovićem se ob manevriranju v sodnih postopkih sreča ni nasmehnila prvič; že pred časom so jim odpisali več milijonov dolga, očetu Zoranu pa izbrisali zanj izjemno neprijetne avdio dokaze o njegovem "preveč prijateljskem" odnosu z ljubljansko farmacevtko.

Da se ob vseh teh silnih milijonih niso postavili zoper svojega župana, tako neizmerno pa jih moti nekaj sto evrov za narezek in prenočitve ministrice Pivčeve, lahko razumemo le, če vemo, zakaj pri vsem tem cirkusu, ki se "spontano zgodi" vedno znova, ko levica izgubi oblast, v resnici gre. Res je, Zoki je "njihov" in "ima tisto nekaj", a ideologija je le krinka za prikrivanje pravih motivov rušenja desnosredinske vlade za vsako ceno.

Da se ob vseh teh silnih milijonih niso postavili zoper svojega župana, tako neizmerno pa jih moti nekaj sto evrov za narezek in prenočitve ministrice Pivčeve, lahko razumemo le, če vemo, zakaj pri vsem tem cirkusu v resnici gre

Deli in vladaj

Mestna občina Ljubljana je izjemno radodarna, ko gre za financiranje nevladnih organizacij. Letno jim razdeli okrog 18 milijonov evrov. Resda gre nekaj za gasilce in humanitarce, a visok delež davkoplačevalskih sredstev se kanalizira v pahljačo raznih KUD-ov, društev, zavodov in drugih NGO-jev, katerih aktivisti so danes v jedru vsakotedenskih kolesarskih protestov.

»Roka roko umije« pravi slovenski pregovor in da si lažje predstavljamo, kako to deluje na ravni civilnodružbeno-političnih simbioz, vzemimo lokalni primer.

Med številnimi NGO-ji v Ljubljani deluje tudi Društvo ženska svetovalnica, ki, kot pišejo na svoji spletni strani, ženskam, ki so žrtve nasilja, nudijo brezplačno svetovanje, zagovorništvo in druge oblike samopomoči. »Poleg tega delujemo tudi javno: opozarjamo na družbene okoliščine, ki pogosto pogojujejo stiske žensk, se borimo proti različnim oblikam diskriminacije žensk, se zavzemamo za pravice žensk,« še lahko preberemo.

Ni kaj, plemenito poslanstvo. A kako to, da »na družbeno okoliščino, ki pogojuje stisko žensk« niso glasno, (s protesti, nastopi v medijih ipd.) opozorili, ko so na dan prišli sloviti transkripti pogovorov župana Jankovića z obupano farmacevtko, mamico samohranilko, ki je nujno potrebovala službo?!?

Njihov molk pojasni vpogled v erar.si. V času Jankovićevega županovanja je Ženska svetovalnica s strani MOL prejela slaba 2 milijona evrov davkoplačevalskih sredstev. Bodo torej za ceno izpolnjevanja svojega poslanstva žagali vejo, na kateri sedijo, jo odrezali od debla, iz katerega se napajajo?!?

Za denar gre, butelj!

Prav zato lahko petkovi kolesarji in vsi ostali, ki živijo od kanaliziranega proračunskih virov v njihove žepe, tako zlahka zamižijo in oprostijo ob milijonih, pobesnijo pa ob nekaj sto spornih evrih ministrice iz stranke, ki je z "izdajstvom" omogočila da na oblast pride osovraženi desničar. Ne toliko osovraženi zato, ker bi v resnici verjeli v pokvarjenost in koruptivnost njegove oblasti, temveč ker predstavlja grožnjo njihovi simbiozi z državnim proračunom. Simbiozi, ki jim jo, iz preračunljivih razlogov gojenja močne volilne baze, garantira levičarska oblast.

Če še zaključimo s pregovorom; Angleži imajo rek, da je na 99 od 100 vprašanj vedno odgovor denar. In tako velja za praktično vse politične bitke, ki jih z obstoječo oblastjo bijejo vsi po vrsti - od aktivistov na ulicah, profesorjev na rdečih fakultetah, do novinarjev na ekranih osrednjih televizij. Resda, nekaj je zanesenjakov, ki se upirajo iz pristnega političnega prepričanja. A poštene in pravične boste prepoznali tako, da umazanij ne oproščajo, ne glede na politično barvo ali ceno.