Nemci deportirali 620 mladoletnih beguncev brez spremstva

Po parlamentarni preiskavi na zahtevo Zelenih je nemška vlada razkrila, koliko mladoletnih beguncev, oziroma mladih brez spremstva v državi ni pridobilo Azila.

Zavrnitev je sicer relativno malo, saj so status begunca priznali kar 98 % mladim Sircem ter več kot 70 % Iračanom.

Najpogostejši razlog za zavrnitev prošnje pa je bilo neizpolnjevanje pogojev za azil. 

Nemški lokalni mediji so v zadnjih tednih pisali o domnevno velikem številu deportiranih migrantov brez spremstva iz Nemčije v njihove države izbora. V zadnjem letu so tako vrnili 275 Afganistancev, 58 Siricev, 39 mladoletnikov iz Eritreje ter 36 iz Iraka.

Po številkah nemške vlade je pri njih trenutno nastanjenih 45.224 migrantov brez spremstva, 89 % katerih je vložilo prošnjo za azil. Prevladujejo Sirci, njihove prošnje so bile sprejete v 98 %, 71 % pa je bilo sprejetih prošenj Afganistancev.

Obenem pa so prošnje za azil s strani mladoletnih migrantov iz Maroke in Libije večinoma neuspešne. Nemška vlada je namreč Maroko oklicala za varno državo, kar posledično pomeni, da njeni državljani v Nemčiji praktično ne morejo dobiti azila. Evropska unija je obenem nedavno dosegla dogovor z Libijo, da bodo migrante skušali ustavljati pred odhodom v Evropo.

Zeleni so tudi po parlamentarni preiskavi do dela vlade kritični in ji očitajo napačno ravnanje pri deportaciji mladih migrantov. Po njihovem mnenju bi morale oblasti, tudi če mladoletnemu migrantu azil ni odobren, pred deportacijo preveriti, če ima v Nemčiji kakšne sorodnike.

Tudi v Nemčiji zaostrovanje zakonodaje

Za pridobitev azila v Nemčiji morajo mladoletni migranti skozi stroge regulacijske postopke in pravila. Najprej ugotovijo njihovo resnično starost, tudi z analizo kosti, če je potrebno. Nato so razporejeni v eno izmed nemških zveznih držav, glede na kvote koliko migrantov lahko sprejmejo.

Angela Merkel je po decembrskem terorističnem napadu v Berlinu precej zaostrila stališča o zavrnjenih prosilcih za azil. Prenovo državne azilne politike in varnostnega aparata v prid večje moči zvezne vlade je prejšnji mesec napovedal tudi notranji minister Thomas de Maiziere.

Ena ključnih sprememb je prenos pristojnosti nad deportacijskimi centri s posameznih držav na zvezne oblasti.