Nekdanja ministrica SD dr. Jelušičeva ne razume zahtev po referendumu, saj zakon rešuje najbolj osnovne probleme Slovenske vojske

foto: oglas Levice in SD
POSLUŠAJ ČLANEK
Po tem, ko je v petek Državni zbor sprejel Zakon o investicijah v Slovenski vojski, sta se stranki Levica in Socialni demokrati lotili zbiranja podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, ki bi preprečil uveljavitev omenjenega zakona.

Čeprav še ni jasno, ali je referendum o tem zakonu sploh dopusten, v oči bode očitno zavajanje, ki sta si ga privoščili stranki v svoji kampanji. Zadevo smo analizirali s strokovnjaki s področja komuniciranja ter obrambe, ki so vsi po vrsti do ravnanja obeh strank izrazito kritični.

Medtem ko stranka Levica na spletni strani 780milijonov.si podpisnike nagovarja s sloganom 780 milijonov za blaginjo, ne za orožje, so šli pri Socialnih demokratih še dlje. Narisali so karikaturo tanka in dveh zdravstvenih delavcev ter zapisali: »780 MIO za TANKE? Ne, hvala!«.

Tako v SD kot v Levici so se poslužili zavajajočega oglaševanja, saj njihovi slogani očitno ne ustrezajo realnemu stanju načrtovanih investicij v Slovensko vojsko.

Glede zavajajočega oglaševalskega pristopa smo se z vprašanjem obrnili tudi na stranko SD. Takole so nam odgovorili:

"Tanki, uporabljeni v vprašanju in grafiki, so prispodoba orožja, torej oklepnikov in druge vojaške opreme. Ne gre namreč za “povsem druge namene”, kot trdite v vprašanju, ampak za oboroževanje, na primer za oklepna bojna vozila (408 milijonov EUR), za katerega bo šla velika večina teh sredstev.”





Zakon o investicijah v Slovensko vojsko predvideva investicije v višini 780 milijonov v šestih letih (med leti 2021 in 2026). Približno polovica bo namenjena za oklepne transporterje, ki so namenjena prevozu in zaščiti slovenskih vojakov, del njih pa tudi bojni podpori pehoti na bojišču. Slovenija jih potrebuje za vzpostavitev motoriziranega bataljona, k vzpostavitvi katerega je v okviru severnoatlantskega zavezništva zavezala že pred več kot desetletjem.

Tanki so gosenična močno oklepljena vozila z veliko ognjeno močjo, namenjena predvsem za napadalne naloge in niso namenjena prevozu moštva. Teh pa Slovenija ne kupuje.

Slovenija bo kupila še dva velika transportna helikopterja, ki lahko prevažata od 12-15 ljudi in transportno letalo. Poleg uporabe na vojaških misijah so helikopterji pomembni tudi pri reševanju v primeru naravnih nesreč pri nas.

Poleg tega bo denar šel še za obnovo slovenskih vojašnic in za osebno opremo vojakov. Že samega orožja je v celotni šest-letni investiciji manjši delež, o tankih pa seveda sploh ni govora.


Oglas proti nakupu tankov, ki jih nihče ne kupuje, je zavajajoč


Za oceno oglasa, s katerim podpise zbira stranka Socialni demokrati, smo prosili strokovnjaka za komuniciranje dr. Dejana Verčiča, ter obrambna strokovnjaka dr. Ljubico Jelušič, nekdanjo obrambno ministrico iz vrst SD, in nekdanjega predstojnika katedre za obramboslovje, dr. Vladimirja Prebiliča.



Verčič opozarja, da je oglas proti nakupu tankov, ki jih nihče ne kupuje napaka. »Napaka zato, ker se z njim SD predstavlja kot poresnična stranka, ki populistično igra na čustva, namesto da bi demokratičen proces odločanja utemeljevala na dejstvih. Slovenija je dovolj bogata, da si lahko privošči vse funkcije polne države. Ne gre za ali-ali, temveč za in-in: potrebujemo boljše zdravstvo in boljšo vojsko.«



Da se oblikovalci letaka ne spoznajo na obrambno področje, ocenjuje tudi Ljubica Jelušič, ki pa zadevo vzame dobronamerno, kot karikaturo ter opozori tudi na korupcijske škandale v zdravstvu.

A bolj kot na samo zgrešenost ikonografije in zavajajočih sloganov oba, tako dr. Jelušičeva kot dr. Prebilič opozorita na globlji problem v ozadju kampanje – nujna potrebnost investicij in ustvarjanje vtisa nepotrebnosti vlaganja v obrambni sistem.

Gre za investicije, ki jih je načrtovala že levosredinska vlada


Gre namreč za to, da so se sredstva za obrambo od finančne krize naprej znižala nesorazmerno bolj kot na drugih resorjih. Zakon o investicijah tako končno vrača vojsko na logiko dolgoročnega načrtovanja modernizacije in ureja tudi vire financiranja za to.

Jelušičeva dodaja, da  so v zakonu, proti kateremu Socialni demokrati zdaj razpisujejo referendum, predvidene pretežno iste investicije, kot jih je v investicijski načrt ministrstva za obrambo uvrstila že SD-jeva ministrica Andreja Katič.



Profesorica obramboslovja, nekdanja ministrica za obrambo iz vrst Socialnih demokratov, dr. Ljubica Jelušič (vir foto: wikipedia)


»Dejstvo je da je prav levosredinska vlada sprejela planske podlage za kasnejši zakon, in drugo dejstvo je, da sedanji zakon o investicijah rešuje najbolj osnovne  probleme opremljanja SV in je daleč od tistega, kar bi potrebovali za sodobno opremljeno vojsko, ki bi privabljala mlade ljudi v svoje vrste in ki bi tudi veljala za primerno bojno silo v tem delu Evrope, na katerem se ščiti edini ravninski prehod iz Zahodne Evrope oziroma Padske nižine na Balkan in v vzhodno Evropo (prehodu pravimo v vojaškem jeziku Postojnska vrata).«



Prebilič opozarja, da je dolgoletna finančna podhranjenost, za katero so v veliki meri odgovorni Socialni demokrati, sistem pripeljala na rob zloma, zaradi česar preštevilni posamezniki danes iz vojske odhajajo. »Kadarkoli je govora o zagotavljanju virov, ki omogočajo zgolj izključno varno izvajanje nalog v dobrobit Republike Slovenije, je prav obrambni sistem predstavljen kot nepotreben, nezaželen, neperspektiven, instrumentaliziran za potrebe politike vsemu vojaškemu profesionalizmu navkljub.«

In vse to kljub temu, da je po Prebiličevi oceni prav obrambni sistem največ prispeval k blaginji in reševanju gospodarske in ekonomske krize. S tem odgovarja tudi pobudnikom referenduma, ki jih skrbi, da bomo namesto v blaginjo vlagali v orožje. Ob tem opozori na nekatera ključna zavajanja.

Transparentnost porabe virov


Slovenska vojska bo vire porabljala postopoma, vsako leto dobrih 120 milijonov evrov. Sproti bo torej mogoče preverjati tudi smiselnost posameznih nakupov in njihovo transparentnost. Jelušičeva tukaj dodaja: »Naročila v obrambnem sektorju so v zadnjem desetletju podvržena zelo velikim nadzorstvenim mehanizmom, od EU do domačih revizorskih – skoraj ni bilo načrta o obrambnih nabavah, ki ga ne bi pod drobnogled vzel revizor. Vse to v bistvu onemogoča korupcijo pri teh nabavah, kar so bile v preteklosti glavne kritike.«

Ob tem opozori, da se je korupcija preselila v nabave, ki so vitalne za preživetje družbe in zato skoraj brez parlamentarnega in finančnega nadzora.

Prebilič je hkrati prepričan, da bi z večjo transparentnostjo na drugih področjih, denimo v zdravstvu, vse potrebne vire zgotovili že s tem, brez krčenja investicij v druge podsisteme, ki jih prav tako nujno potrebujemo.

Opremo vojska nujno potrebuje za opravljanje nalog, v skladu z zavezami, ki smo jih pred dobrim desetletjem dali zavezništvu in jih nismo izpolnili. »Če želimo sodelovati v varnostnem zavezništvu, pač moramo tudi kaj prispevati. Do sedaj smo se vozili na vlaku in nismo želeli plačati vozovnice. Torej, če bi tako kot Slovenija delovale vse ostale članice zavezništva, bi to več ne obstajalo.

Obrambnega sistema se ne da zgraditi čez noč, varnostne grožnje pa se zgodijo čez noč


Predlagatelji referenduma se izgovarjajo, da Slovenija ni vojaško ogrožena. »Obdajajo nas same prijateljske države. Tri so, prav tako kot mi, članice Nata, Avstrija pa je nevtralna država. Nobena druga svetovna država v Sloveniji nima ozemeljskih apetitov ali kakršnih koli drugih interesov, ki bi jih uveljavljala z vojaško silo.« lahko preberemo na strani 780milijonov.si.

Poleg dolžnosti, ki jih imamo do NATO,  kot zavezništva, dr. Prebilič opozarja, da »se obrambnega sistema ne da zgraditi čez noč. Medtem, ko grožnja praviloma pride čez noč. Vse, ki s tovrstnimi argumenti pojasnjujejo nepotrebnost vlaganja v Slovensko vojsko, sprašujem, kdo in kako bodo naslovili varnostni izziv, če do njega vseeno pride. Varnostna kratkovidnost (pre)številnih in v veliki meri neodgovornost me vedno znova preseneti.«

Populistični odnos, ki ruši Slovensko vojsko


Obrambno-varnostni strokovnjak in aktualni župan Kočevja dr. Vladimir Prebilič vir: vladimir-prebilic.si


Opozori tudi na populističnost delovanja strank SD in Levica, saj s tem, ko mobilizirata ljudi za zaustavitev investicij v Slovenski vojski ustvarjata vtis nesmiselnosti investiranja v sistem nacionalne varnosti.  »Slovenska vojska je v tem pogledu ponovno predstavljena kot nepotrebna in izključno porabniški del proračunskih virov, pri čemer je prav Slovenska vojska izjemno veliko prispevala na področju številnih naravnih nesreč, migrantskih izzivov in na splošno pri varovanju Slovenije. Po mojem mnenju se s takšnim ravnanjem obrambni sistem dela neatrkativen za mlade. Sicer pa se vprašajte sami ali želite biti del sistema, ki ga politične elite leto za letom predstavljajo kot problem in ne kot rešitev problema naše države.«

https://twitter.com/Libertarec/status/1330772557298081793

Referendum škodljiv, morda celo nedopusten


Jelušičeva, ki referendumu nasprotuje, ocenjuje, da je ta za koalicijo ustavnega loka celo oddaljuje od njenega osnovnega namena – prevzema oblasti. Prepričana je celo, da referenduma verjetni niti ni dopustno razpisati, saj: »Referenduma ni dopustno razpisati: – o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč

Že dolgo vemo, kdaj bo SV res sposobna dobiti pozitivno oceno iz pripravljenosti: ko bo država v obrambni proračun vložila 2 % BDP ( in bo vsaj 20% od tega šlo za investicije, 50 % za osebje, 30% za operativno delovanje). To so nam že davno izračunali v Natu. Zakon o investicijah bi pripeljal obrambne izdatke do 1,4 % BDP.«

Razočarana je nad tem, da v parlamentarni praksi ne obstaja niti toliko političnega spomina, da bi se zavedali omejitev referendumske zakonodaje, ki so jo prav Socialni demokrati pomagali spremeniti. Energijo pa se ji zdi bolj smiselno vlagati v spremembo volilnega sistema, da bodo naslednje volitve, kadarkoli že bodo, legitimne in legalne.

Da je referendum nedopusten menita tudi pravnika dr. Matej Avbelj in dr. Igor Kaučič. Menita namreč, da gre za zakon, ki vsebuje nujne ukrepe za zagotovitev določenih ustavnih vrednot, te pa so obramba države, varnost in odprava posledic naravnih nesreč.

Pri presoji dopustnosti referenduma se bo sicer verjetno tehtalo o nujnosti sprejetja tega zakona.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JAN
18
Ansambel Saša Avsenika
20:00 - 23:00