Naši vrli gospodje z ministrstva nam že od lanskega junija obljubljajo nebesa na Zemlji, pravi predsednik sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk

Zaposleni na večini upravnih enot po državi so danes začeli tridnevno stavko. V tem času bodo zagotavljali le najnujnejše storitve, kot so matični in socialni postopki.  

Po podatkih sindikata državnih organov so se za stavko odločili javni uslužbenci 41 od skupno 58 upravnih enot. Na 26 upravnih enotah, vključno z ljubljansko in mariborsko, bodo stavkali od ponedeljka do srede, na 15 pa bo stavka le en dan, v večini primerov v sredo. Ponekod bodo zaprti krajevni uradi. 

»Zavzemamo se za enotni plačni sistem, naša stavkovna zahteva je le: primerljivost z ostalimi uradniki,« pravi sekretar sindikata. 

Kot je dejal predsednika sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk, so se za stavko odločili, ker pristojno ministrstvo v zadnjem letu ni ukrepalo, stanje pa je vse slabše. Novembra so že stavkali na sedmih enotah, a niso dosegli napredka pri izboljšanju svojega položaja, zato so se v sindikatu odločili, da poskusijo znova. 

V prvi vrsti zahtevajo primernejše plačilo za svoje delo, opozarjajo pa tudi na preobremenjenost zaposlenih. Verk je ob tem poudaril, da so zaposleni na upravnih enotah najslabše plačani javni uslužbenci. Tudi za predlog, ki jim ga je vladna stran posredovala v tem tednu, ocenjujejo, da ne rešuje skoraj nobenega od problemov uslužbencev upravnih enot. 

»Po dveh mesecih vam lahko povemo, da se ni nič spremenilo. Naši vrli gospodje z ministrstva za javno upravo, ki nam že od lanskega junija obljubljajo nebesa na Zemlji, kako bodo uredili kadrovsko in materialno stisko ... Prišli smo v situacijo, ko odgovorni niti ne priznajo, da gredo neobdelane vloge v deset tisoče. Nemogoče je procesirati takšno količino upravnih postopkov,« je dejal Verk.   

Dodal je, da gre v prvi vrsti za razne vloge tujcev, kar pa da onemogoča reševanje drugih vlog. »Vlada, minister za javno upravo in ostali, ki bi državo navzven radi prikazali kot tujcem prijazno, so zatajili, ker niso vzpostavili sistema, ki bi lahko obdelal vso množico, ki trka na naša vrata.«

Podcenjevalen odnos ministrstva  

Na ministrstvu za javno upravo medtem poudarjajo, da se dobro zavedajo vseh izzivov, s katerimi se upravne enote soočajo že dolga leta. A vztrajajo pri reševanju vseh plačnih vprašanj v okviru pogajanj o celoviti prenovi plačnega sistema javnega sektorja. Kot je v petek dejal minister za javno upravo Franc Props, so takoj po novem letu najbolj obremenjenim upravnim enotam priskočili na pomoč tudi s kadri z ministrstva. 

A Dragan Stankovič, predsednik sindikata Ljubljanske upravne enote na Tobačni 5, je ministrstvo obtožil podcenjevalnega odnosa do zaposlenih, saj so pristojni že leta seznanjeni s težavami, a se stanje ni izboljšalo – niti glede števila zaposlenih ali plač.  

»Ministrstvo za javno upravo očitno pričakuje, da bomo delali na etični pogon, a tega je že zdavnaj zmanjkalo. Žal mi je, da se stanje na enotah poslabšuje. Stavka je ena od poti za izboljšanje, pripravljeni smo na pogovore s pristojnim ministrstvom, a pričakujemo konkretne predloge,« je dejal Stanković. 

Razburil jih je tudi seznam, katere so nujne naloge, ki jih morajo stavkajoči med stavko vseeno opravljati – ta je po navedbah sindikalistov dolg dve strani in naštete so tudi takšne, ki po njihovem mnenju ne spadajo med nujne zadeve. »Če stavka ne bo plačana, kot grozi ministrstvo, napovedujemo tožbo,« ob tem dodaja Stankovič. 

Naivna vlada, ki ne realizira svojih obljub 

»Stavke gotovo niso nekaj zelo prijetnega za vlado, v glavnem so vse po vrsti povezane z dvema procesoma,« je za Domovino dejal dr. Miro Haček. »Prvi proces je, da imamo v Sloveniji eno najvišjih inflacij v EU, in ti inflacijski pritiski ustvarjajo pritiske po višjih plačah. Drugi proces, ki je s tem povezan, pa je ta, ki ga je sama vlada sprožila – proces reforme plač v javnem sektorju – tu se je odprlo bojišče vseh proti vsem, kjer si vsaka poklicna skupina skuša pridobiti najboljša pogajalska izhodišča in največje koristi zase.«

Kot je prepričan, je vlada odprla Pandorino skrinjico. Minister Gregor Virant in njegovi predhodniki so se namreč kar sedem let trudili te procese zaključiti. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je bil sprejet že leta 2001, implementiran pa ni bil do leta 2008.  

»Kako naiven moraš biti, da greš nekaj takega, kot je ta sistem plač v javnem sektorju, odpreti ponovno? Brez zelo trdne ideje, izdelanega načrta, spisane reforme in za njo stoječo trdno koalicijsko večino? Zdaj se zdi, da je to reforma, ki je odprta, kjer bo vsak sindikat svoj trnek namočil in iztržil, kar bo pač mogoče. Te stavke vidim predvsem v povezavi s tem procesom in upam si trditi, da ta pogajanja ne bodo uspela, vsaj ne način, kot se jih je lotila ta vlada,« zaključi dr. Haček. 

»Problem te vlade je, da se ni ukvarjala z realnimi problemi, ki jih je na začetku kar dobro diagnosticirala,« pa je situacijo za Domovino opisal dr. Igor Lukšič. »Ugotovila je, kje bi bilo treba narediti premike, to najavila, a do danes ni naredila, kar si je sama zadala. Če vlada ne naredi nič, ti ne preostane drugega, kot da greš v totalen konflikt, torej da vlado prisiliš, da nekaj naredi.«

Kot pravi, tisti, ki so to ugotovili, stavkajo, nekateri pa tega še niso ugotovili – kot so visokošolski in šolski sindikati. Zato je pričakovati, da se bo tudi tam kaj dogajalo.  

»Vlada je hitra pri oceni razmer ter počasna pri realizaciji obljubljenega. Ker pa je njen konec vezan na večino v parlamentu, ki je stabilna, do tega verjetno ne bo prišlo,« na vprašanje, ali vse te stavke pomenijo konec vlade, odgovori dr. Lukšič.