Naši viri: ljubljanska uradnica, ki si je upala blokirati kanal C0, je Jankovića šokirala

Odločitev ljubljanske upravne enote, da prekine postopek izdaje gradbenega dovoljenja, močno odmeva. To se je zgodilo po več tednih javnih zaslišanj in burne izmenjave mnenj med predstavniki MOL, ki so vložili zahtevo za gradbeno dovoljenje, in nasprotniki gradnje kanala C0, zloglasnega 110-milijonskega infrastrukturnega projekta napeljave fekalij čez največji zbiralnik čiste pitne vode v državi. Odvetnik lastnikov zemljišč Klemen Golob pozdravlja odločitev kot »etapno zmago«, enako tudi Aleš Primc, ki je letos trikrat pred upravno enoto pripeljal več kot sto nasprotnikov kanala. A pot do končne zmage je dolga.

Župan Zoran Janković je že vložil pritožbo na odločitev uradnice upravne enote. Prvič se je javno odzval na svoji novinarski konferenci šele po tednu dni, prepričan, da je kanal, ki je že v zemlji, zakonit in da bo zgrajen do konca, skupaj z manjkajočimi 130 metri v Stožicah, kjer se mu upira nekaj več kot 40 solastnikov, med njimi družina Jernejc.

Kot piše v dokumentu, pod katerega sta se 21. februarja letos podpisali vodja postopka na ljubljanski upravni enoti Špela Knez in vodja oddelka Marja Lipovec, se postopek izdaje gradbenega dovoljenja ustavlja. Gre že za osmi del kanala, kar potrjuje očitke predsednice republike, da je Zoran Janković vloge za gradbena dovoljenja vlagal po koščkih in s tem spretno izigraval slovensko zakonodajo, da bi se izognil obvezni presoji vplivov na okolje, ki bi jo projekt potreboval, če bi bil obravnavan celostno. Dvanajst kilometrov kanala namreč teče tudi čez naravovarstveno območje v Klečah, kjer je zbiralnik čiste pitne vode za Ljubljano z zaledjem, torej za nekaj več kot 400.000 ljudi.

Ozadje sodnega spora

V Domovini smo že na široko poročali o nasprotovanju gradbene in zdravniške stroke, a poročanje osrednjih medijev je bilo mlačno, vlada Roberta Goloba pa je šla z vsemi odločbami ministrstev Jankoviću v zadnjih letih pravzaprav celo na roko. Tako je državna sekretarka Tina Seršen na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo konec leta 2023 naredila veliko uslugo ljubljanskemu županu, ko je spremenila zahtevo okoljskega ministrstva iz leta 2020, da je vsaj za del kanala, kjer si je Janković izmislil, da cev obda z betonsko kineto, treba opraviti presojo vplivov na okolje. Takrat sta bili namreč nenavadni odločitvi ARSO iz let 2015 in 2016, da kanal sam takšne študije ne potrebuje, pravnomočni, saj lastniki zemljišč po interpretaciji slovenske zakonodaje niso imeli pravice biti stranke v postopku, s tem pa so bili brez pravice do pritožbe. Na podlagi te pravne luknje, ker Slovenija očitno v zakonodajo še ni prenesla nove evropske okoljske direktive, je Janković dobil vseh osem dosedanjih gradbenih dovoljenj za kanal in tako položil že več kot 90 odstotkov cevi.

Po seriji pritožb, s katerimi je Klemen Golob vztrajal vse do vrhovnega sodišča, je slednje leta 2021 odločilo, da so lastniki parcel na trasi kanala lahko stranke v postopku. Na sklepe ARSO iz let 2015 in 2016 so se tako pritožili šele leta 2016, ministrstvo jih je zavrnilo, češ da nimajo pravnega interesa, a so nato sprožili sodni spor na upravnem sodišču. Enako je s tožbo proti odločitvi Tine Seršen, da kanal ne potrebuje študije vplivov na okolje, naredila tudi okoljevarstvena organizacija Alpe-Adria-Green. Upravno sodišče do danes ni odločilo, zato sklepa ARSO iz let 2015 in 2016 nista pravnomočna, ključno vprašanje, ali Jankovićev zloglasni projekt, ki se ga je prijel vzdevek »drekovod«, potrebuje študijo vplivov na okolje, pa je še naprej v zraku.

Kot izhaja iz sklepa upravne enote, da se postopek prekine, je uradnica na agenciji poskušala preveriti ugovor nasprotnikov izdaje gradbenega dovoljenja, ki izpodbijajo sklepe ARSO iz let 2015 in 2016: od agencije je želela pridobiti potrdili, da je njihova odločitev pravnomočna, a ARSO tega potrdila ni želel izdati, s čimer priznava, da je zadeva še vedno predmet upravnega spora. Z drugimi besedami, da zadeva ni pravnomočna.

Odprti so kar štirje sodni postopki, vsi pred upravnim sodiščem. Dva tečeta glede pritožb zoper okoljevarstvene sklepe iz let 2015, 2016, dva pa glede izpodbijanja odločitve Tine Seršen, ki je odpravila sklep ARSO iz leta 2020.

»Vodja postopka na upravni enoti je ustavila postopek do pravnomočnosti sklepa ARSO z dne 28. 1. 2016. Ko sem prebral vsebino obrazložitve, vidim, da je podala poizvedbe na ARSO in da je slednji izdal odločbo, s katero je zavrnil zahtevo upravne enote za potrditev pravnomočnosti sklepa, kar pomeni, da ARSO ne more in ne upa potrditi pravnomočnosti. To so postopki, o katerih ves čas govorimo, postopek pred ustavnim sodiščem,« je za Domovino zadevo komentiral odvetnik Klemen Golob. Odprti so pravzaprav kar štirje sodni postopki, vsi pred upravnim sodiščem. Golob pojasnjuje, da dva postopka tečeta glede pritožb njegove stranke zoper okoljevarstvene sklepe iz let 2015, 2016, dva pa tečeta glede izpodbijanja odločitve Tine Seršen, ki je sklep ARSO iz leta 2020, v času Vizjakove administracije, odpravila. Eno tožbo je vložila lastnica zemljišča, eno pa je v imenu okoljevarstvene organizacije Alpe-Adria-Green vložil Golob.

Upravno sodišče do danes ni odločilo, zato sklepa ARSO iz let 2015 in 2016 nista pravnomočna.

Nemočna vojska odvetnikov

»Hvala bogu, da je ta sklep upravnica izdala; ali sama ali po posvetovanju, tega ne vemo, to je irelevantno. So pa na upravni enoti očitno vendarle dojeli, da brez pravnomočne odločitve o tem, ali je treba opraviti presojo vplivov na okolje ali ne, ne moreš voditi postopka,« za Domovino dodaja Golob, ki opozarja na zadnji odstavek obrazložitve uradnice, kjer pove, da gre za predhodno vprašanje. »Kar je po eni strani res, morala pa bi po mojem zavreči celo zadevo, da bi se šele potem vlagala nova zahteva za gradbeno dovoljenje, ko bi bilo jasno, ali je sklep pravnomočen ali ne.« Uradnica je namreč po mnenju Goloba ugotovila, da če bi bil sklep ARSO dejansko odpravljen, bi nastale hujše posledice, saj bi to de facto pomenilo, da je zgrajeni kanal brez zakonitega gradbenega dovoljenja in da bi ga bilo treba nemudoma odstraniti. Lastniki zemljišč menijo, da odločitev uradnice pomeni, da je kanal že zdaj v zemlji nezakonito.

Po naših informacijah so nad to odločitvijo uradnice na Mestni občini Ljubljana šokirani. Na vsako obravnavo so se namreč temeljito pripravili, pošiljali četo odvetnikov, prisoten je bil tudi podžupan Boštjan Koritnik; prepričani so bili, da bo gradbeno dovoljenje izdano vsaj do konca februarja, nasprotnikom gradnje pa so ves čas očitali zavlačevanje postopka. Kot smo izvedeli iz naših virov na MOL, krivijo uradnico, češ da se ne spozna na pravo in da je klonila pod pritiski Primčevih protestnikov. Prepričani so, da bi lahko odločitev o prekinitvi postopka sprejela šele, ko bi denimo vrhovno ali ustavno sodišče odločilo, da je odločitev ARSO iz let 2016 in 2016 nezakonita, kar pa se (še) ni zgodilo.

Janković na torkovi novinarski konferenci (odzval se je šele po šestih dneh) odločitve upravne enote ni želel obešati na veliki zvon. Napovedal je, da se bo občina na sklep pritožila. »Sklep smo dobili v petek in ga preučujemo. Ravnali bomo tako, kot je v pravni državi dovoljeno – naši odvetniki so podali pripombe na zapisnik, podali bomo tudi pritožbo na sklep in potem čakali, da organi odločijo,« je na torkovi redni novinarski konferenci dejal Janković. »Dejstvo je, da smo mi oddali vso potrebno dokumentacijo,« je zagotovil.

Uradnica je po mnenju Goloba ugotovila, da če bi bil sklep ARSO dejansko odpravljen, bi nastale hujše posledice, saj bi to pomenilo, da je zgrajeni kanal brez zakonitega gradbenega dovoljenja in da bi ga bilo treba nemudoma odstraniti.

Primc bo nadaljeval

A odvetnik Klemen Golob opozarja tudi na dejstvo, da je MOL s pomočjo nekompetentnih uradnikov na ARSO v preteklosti spretno izigral tudi obstoječo evropsko zakonodajo. »Pomembno je to, da sklep ARSO 2015 in 2016 dejansko in pravno ni mogel postati pravnomočen, dokler stranki (solastnici) ni bila v skladu z Direktivo 2011/92/EU (imenovana tudi Direktiva o presoji vplivov na okolje) dana možnost vložiti pravno sredstvo – pritožbo, kar pa je bilo s sklepom Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 162/2020 z dne 12. 5. 2022. Gradbena dovoljenja, ki so bila izdana do sedaj, so tako temeljila na sklepu ARSO 2015 oz. 2016, ki ni bil izdan v skladu z Direktivo o presoji vplivov na okolje in ki ni bil pravnomočen – že takrat,« nam je še povedal Golob.

Opozicijski ljubljanski mestni svetnik in aktivist Aleš Primc medtem napoveduje, da odločitev upravne enote ne pomeni, da prekinja s svojimi rednimi mesečnimi protesti pred mestno hišo. »Izjemno pomembna etapna zmaga za zaščito pitne vode v Ljubljani! Upravna enota začasno prekinja postopek za izdajo 8. gradbenega dovoljenja! Hvala lastnikom zemljišč, odvetniku Golobu in vsem, ki ste se dve leti udeleževali shodov. Naslednji shod bo pred Magistratom 17. 3. ob 14.30,« je Primc zapisal na družbenem omrežju X.

(D190: 20-22)