Dame, ki branijo Evropo

Fran Levstik je leta 1858 napisal: »Kar so se obabili možje, je vsaka baba neumna, katera se omoži.«

Odraščala sem v času, ko je vladal bolj kot ne strogi patriarhat. Mama nam je zmeraj, ko smo jo kaj vprašali, že zaradi lepšega videza rekla, da bo ata odločil, čeprav smo vedeli, da ima ona prvo in zadnjo besedo, haha! Tudi v šoli je bil ravnatelj tisti, ki smo se ga bali kot hudič križa. Vsak, ki so ga poslali k njemu na zagovor, se nam je smilil, saj se je vrnil vsaj z rdečimi ušesi, če že ne s solzami v očeh. Moški so zasedali pomembna mesta v družbi, od zdravnika do direktorjev in tudi županov. Čisto normalno se nam je zdelo, da pa so bile njihove tajnice – ženske.

Pred 2. svetovno vojno je bila nadvlada moškega še očitnejša. Upravljali so ženino doto, kmetijo ali obrt so zmeraj podedovali moški, ne glede na to, ali so bili zato usposobljeni ali ne. Študirat so pošiljali fante. Ko je družina sedla k jedi, so najprej postregli moškemu, če je kaj ostalo, so si med seboj razdelile še ženske članice družine. Moški je bil gospodar nad ženinim telesom. Moški moževali, ženske pa brbljale. Tudi na različnih predavanjih (prireditvah) so še v 60. letih prejšnjega stoletja sedeli moški spredaj, ženske pa zadaj. Enako v cerkvi: moški na desni strani, ženske na levi. Ženske niso smele razpolagati s svojim zaslužkom. Če so želele kakšen dinar potrošiti po svoje, so morale, marsikje še v devetdesetih, vprašati moža za dovoljenje. Drugačni, bolj enakopravni odnosi so bili bolj izjema kot pravilo.

Tudi nekateri športi so bili še proti koncu 20. stoletja moška domena. V Veliki Britaniji denimo, je bila šele leta 1983 ustanovljena prva ženska rugby zveza, ženske – nogometašice so na olimpijskih igrah prvič zaigrale leta 1996. Začetki ženskega bodybuildinga segajo v zgodnja osemdeseta leta. Ste vedeli, da so ženske prvič tekle maraton na olimpijskih igrah leta 1984 v Los Angelesu? Prva mešana ekipna tekma v zgodovini smučarskih skokov je bila organizirana 15. junija 2012 na skakalnicah v ljubljanskem Mostecu! Organizatorji so želeli uvrstiti ženske smučarske skoke na olimpijske igre v Vancouvru 2010, a je bil predlog zaradi pomanjkanja tekmovalk, ki so prihajale le iz nekaj držav, zavrnjen.

Človek si ne more misliti, kakšen preobrat se je zgodil v komaj tridesetih letih! Ženske so postale suverene v čisto vseh športih! Kapo dol pred njimi!

Spominjam se Radivoja in njegovih obiskov pri ženinih sorodnikih v Sloveniji. Bil je visok oficir JLA, zelo načitan, igral je klavir, zaljubljen je bil v Gorenjsko in v gore. Pogovarjali smo se enkrat okoli leta 1985, ko je v nenavadnih okoliščinah izgubila življenje ameriška pilotka vojaškega helikopterja. Vsi smo bili presenečeni, ko je nenadoma z vso močjo udaril po mizi ter dejal: ''Vsaka vojska, ki bo dovolila, da odgovorna mesta v njej zasedejo ženske, bo propadla. JLA bo zaposlovala ženske – častnice le preko mojega trupla!«

Malo za šalo, malo zares: prav žal mi je bilo, ko po razpadu JLA Radivoja nisem nikoli več srečala, ker bi ga verjetno pobarala, če so imele pri njenem žalostnem koncu prste vmes – ženske.

Medtem ko se je Zahod moškosti (moškim) pripravljen odreči, pa česa podobnega skoraj ne bi mogli reči za Rusijo, Kitajsko, Bližnji vzhod …

Cvet evropskih ministric za obrmabo

V Sloveniji živi okoli 1.060.000 moških in okoli 1.050.000 žensk. Statistično je moških več, žal pa se v praksi zdi, da so vedno bolj tiho in pomaknjeni na stranski tir. Razen, seveda, v črnih kronikah, tam imajo še zmeraj glavno besedo. V slovenski vojski je denimo zaposlenih 5.232 vojakov in 1.069 vojakinj. Moški so skoraj izginili iz vrst šolnikov in vzgojiteljev. Slovenija se na lestvici po deležu sodnic na nižjih sodiščih uvršča na drugo mesto med državami stare celine, saj imamo kar 79,1 odstotka ženskih sodnic in le 20,9 odstotka moških.

Medtem ko se je Zahod moškosti (moškim) pripravljen odreči, pa česa podobnega skoraj ne bi mogli reči za Rusijo, Kitajsko, Bližnji vzhod …

O perečih situacijah doma, v Evropi in v svetu se ne pogovarjajo le politični izvedenci, vojaški analitiki, marsikatero pikro glede aktualne politike izrazimo tudi čisto navadni državljani. Analfabeti, če hočete.

Minule tedne in mesece smo skrbno spremljali tudi zadnji razvoj dogodkov v Ukrajini. Verjamemo, da je treba spoštovati pravico vseh suverenih držav, vključno z Ukrajino, da svobodno odločajo o sebi, o svojem političnem in gospodarskem združevanju in sodelovanju s komer koli. Svoboda, demokracija, suverenost, ozemeljska celovitost in vladavina prava so vrednote, s katerimi ni moč barantati.

Do tega trenutka se marsikomu ni niti sanjalo, da imamo v EU kar šest evropskih ministric za obrambo (belgijska, danska, francoska, nemška, nizozemska in španska). Na prvi pogled so videti čisto vsakdanje ženske: lahko bi bile naše mame, sosede, prijateljice. Na fotografiji, ki je zaokrožila po družabnih omrežjih, pa jim stoji nasproti že po videzu pravi, zelo tipičen vojak, ki predstavlja ruskega obrambnega ministra. Vojak v pravem, zelo klasičnem pomenu besede.

https://twitter.com/MilenaMilenca/status/1493143558269849606

A roko na srce! Niti v najbolj drznih sanjah ne bi trdila, da so ženske na pomembnih položajih v vojski manj sposobne od moških. Iz zgodovine vemo, da so obstajale tudi Ivane Orleanske! Ta francoska narodna junakinja je zgolj s 17 leti poveljevala francoski kraljevi vojski. Z njenimi vojaškimi zmagami se je tehtnica v stoletni vojni odločilno prevesila na stran Francozov. Seveda, poveljnice so lahko, po drugi strani, podobne tudi Milki Planinc, o kateri krožijo med ljudmi bolj ali manj grozljive zgodbe.

Z ženskami na čelu vojske v EU nimamo izkušenj. Bog daj, da jih ne bi nikoli imeli! Vseeno me zanima, koliko imajo v sebi Ivane in koliko Milke.

Zelo iskreno povem, da si nadvlade moških, ki je začela izgubljati ostrino šele sredi devetdesetih let, nikoli več ne želim. Prav tako pa me je strah nadvlade žensk. Morda bom še za tega življenja dočakala, da se bomo nehali pogovarjati o ''kvotah''. Raje prisegam na pogovore, na enakopravnost, na suverenost in na demokracijo med spoloma. Če ne zaradi drugega, pa zato, da bodo besede, ki jih je nekoč izrekel Fran Levstik, zvodenele in izgubile na pomenu.