Naročnino za izbrani levi tisk plačujete tudi s položnico za elektriko, vinjeto in pogrebnimi storitvami

fotomontaža: Peter Merše

Neuravnoteženost medijske krajine v Sloveniji je za povprečnega poznavalca znano dejstvo.

A kot nakazujemo v seriji prispevkov na Domovini, ta ne temelji na dejanskem povpraševanju medijskega občestva po posameznih časopisih, ki so na trgu na voljo.

Medtem ko morajo nekateri mediji na trgu preživeti kakor se znajdejo, se finančni modeli drugih v veliki meri naslanjajo na kanaliziranje denarja iz javnih ustanov v njihove blagajne. Seveda ni potrebno ugibati, kateri mediji, glede na nazorsko usmeritev uredniške politike, sodijo v eno ali drugo skupino. 

V prejšnjem tednu smo na Domovini raziskovali enega takšnega »velikega naročnika« in donatorja medijem, ki ga prek RTV prispevka moramo plačevati vsi, ki imamo v lasti kakšno pametno napravo.

Toda RTV Slovenija sploh ni edini, ki skrbi za vsakdanji kruh družbeno-političnih delavcev, kot se jim je reklo v prejšnjem sistemu.

Ministrstvo za kulturo prek razpisa posameznim tiskanim medijem do 30.000€

Najprej je tu ministrstvo za kulturo, ki letno razdeli približno 2 milijona evrov preko medijskega razpisa. O navzkrižju interesov v komisiji tega ministrstva in arbitrarnem zavračanju ali odobravanju določenih medijev sta v oddaji Faktor razpravljala Aljuš Pertinač in Bojan Požar. Večina dominantnih medijskih hiš s tiskanimi izdajami prek tega razpisa dobi med 25.000 in 30.000 davkoplačevalskih evrov.

Pri raziskovanju številk smo si izbrali leto 2018, ker je to zadnje leto, za katerega so že objavljeni poslovni izidi, kar nam omogoča primerjave. V tem letu je Mladina od ministrstva za kulturo dobila dobrih 25 tisočakov. Delo je bilo v tem letu upravičeno do 23 tisočakov od pogače ministrstva za kulturo, Dnevnik do skoraj 27 tisočakov, pri čemer so jim na ministrstvu poravnali še za tri tisočake drugih računov, Delu pa za približno 5 tisočakov. Večinoma je šlo za nakupe časopisov.

27 tisočakov je prejel tudi Večer, Po 22 tisočakov sta prejela Reporter in Nova obzorja, ki izdaja tednik Demokracija, Družina je dobila 14 tisočakov, nobenih sredstev s tega naslova pa nista dobila Časnik Finance in Lanaka Media, izdajatelj Požareporta.

Nekaterim medijem tudi do 10 % prihodkov iz javnih sredstev

Čeprav se morda upravičeno sprašujemo, zakaj Ministrstvo za kulturo prek razpisov deli državni denar medijem, je to vsaj transparentno in gre za namenski denar, ki ga dobivajo mediji, deleži pogače pa se delijo (vsaj približno) na vse strani.

Bolj zanimivo postane ob pregledu zneskov, ki jih medijem nakazujejo državna podjetja, javne službe, ustanove in zavodi. Pri tem lahko v Erarju vidimo le zneske, nakazane iz javnih agencij, zavodov, podjetij. Koliko v medije nakazujejo podjetja, kjer je država le lastnik (in preko skupščin in nadzornih svetov imenuje vodstva), pa lahko zaenkrat le ugibamo.

Iz javnih sredstev (nakazila javnih podjetij, ministrstev, ustanov) je v letu 2018 Mladina zbrala slabih 250 tisočakov, kar predstavlja 10 % vseh njenih prihodkov. Večji delež od Mladine so imele le Finance, ki so od javnih podjetij prejele 797 tisočakov (11 %).

Delo je v letu 2018 prejelo 1,8 milijona javnih evrov (5 % njihovih prihodkov), Dnevnik 643 tisoč (4 %), Reporter 85 tisoč (8,8 %), Nova obzorja pa 96 tisočakov, kar predstavlja 7 % njihovih prihodkov. Založba Družina je prejela 205 tisoč evrov, vendar gre v veliki meri za prodajo knjig, ki jih izdajajo, saj so največji plačniki pri njih knjižnice.

Radodarna sta DARS in ŽALE, pa tudi Mestna občina Ljubljana

Zgoraj omenjeni skupni zneski so zanimivi, še zanimivejše pa postane, ko pogledamo posamezne »sponzorje« določenih medijev. Mladinin drugi največji javni plačnik je bil leta 2018 DARS, družba za avtoceste, ki jim je nakazala 12 tisočakov (toliko kot RTV Slovenija). Za kaj je šlo, bomo objavili v prihodnjih tednih.

DARS je po 12 tisočakov nakazal tudi Delu in Dnevniku. Še višje zneske pa Reporterju (15 tisočakov), Požareportu (16 tisočakov) in Financam (51 tisočakov).

Še več so razdajali pri javnem podjetju Žale. Ti so Delu leta 2018 nakazali kar 173 tisočakov, Dnevniku pa 59 tisočakov. Predvidevamo lahko, da gre za osmrtnice. Med večje plačnike levim medijem je še Cankarjev dom. Največja kulturna ustanova je v Delu zapravila 118 tisočakov, v Dnevniku 19 tisočakov, Mladini pa 8 tisočakov.

Mestna občina Ljubljana je tudi kot subjekt eden večjih plačnikov. Ko pa dodamo še podjetja v njeni lasti (Žale, Energetika Ljubljana) pa ti zneski poletijo v nebo. Samo MOL je Delu leta 2018 nakazala 34 tisočakov, Dnevniku pa 20 tisočakov.

Če seštejemo le večja nakazila (javna ljubljanska podjetja, ki so nakazala vsaj 5.000 EUR), ugotovimo, da je samo Mestna občina Ljubljana skupaj s svojimi službami Dnevniku  v letu 2018 nakazala 118 tisoč Evrov, Delu pa kar 307 tisočakov (govorimo o podjetjih kot so Energetika Ljubljana, Žale, Lekarna Ljubljana, Tržnice in parkirišča, Festival Ljubljana, Mestna knjižnica in podobni).

Zaporniki berejo Delo, medijem, ki ne visijo v levo, jih »ne izpostavljajo«

Zanimiva je tudi struktura naročnin na tisk slovenskih zaporov. Za naročnino na Delo Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij nameni kar 33.768 € na leto (2018). Večeru so namenili slabe 3 tisočake, Dnevniku in Financam dobrega tisočaka, Mladini pa 487 EUR. Niti centa niso namenili Reporterju, Družini in Novi obzorjem. Zapornike tako več kot očitno informirajo skoraj izključno s časopisi, ki jih izdaja Delo.

Javni evro na javni evro – enoumna medijska krajina

Financiranje medijev bomo v prihodnjih tednih še bolj podrobno raziskovali. Že bežen pregled financiranj kaže na množično kanaliziranje javnega denarja, ter kakšno literaturo s plačevanjem položnic in računov vseh sort financiramo davkoplačevalci.

Opredeljenost časopisov je v demokratičnih družbah nekaj normalnega. Toda kot taki bi morali preživeti na trgu, ne pa da (levo) profilirano poročanje plačujemo vsi državljani, mediji drugih nazorskih izhodišč pa se mora dejansko znajti na trgu.

Ob pregledu nakazil je jasno, da so nekateri zneski izredno visoki. Prek plačila vinjet, računov za elektriko, vodo in pogrebne storitve pa jih prisilno plačujemo prav vsi.

V nakazilih za medije se legitimno načeloma lahko skrivata samo dve storitvi – nakup časopisov in oglaševanje. V tem smislu je jasno, da časopise kupuje knjižnica, ker so potem na voljo v čitalnicah. Kakšen izvod za informiranost zaposlenih lahko pričakujemo tudi v kakšnem javnem podjetju in zaporu. Prav tako je jasno, da določena javna podjetja potrebujejo oglase. Denimo Cankarjev dom in Festival Ljubljana za svoje dogodke.

Toda kaj oglašuje denimo monopolni upravljalec avtocest (oz. kaj počne z množico časopisov)? Kaj, poleg osmrtnic, oglašujejo Žale in Energetika Ljubljana? Za katere storitve časopisom tisoče evrov nakazuje Mestna občina Ljubljana, ki sicer ni edina občina z visokimi nakazili medijem? Zakaj zapori Delu plačujejo 30-krat več kot drugim, nekaterim pa sploh nič?

Glede na razporeditev sredstev po medijih in učinke, ki jih le ti dosegajo, je jasno, da gre v veliki meri za načrtno financiranje neuravnoteženega medijskega trga, za financiranje časopisov, ki s svojo ozko politično-ideološko agendo ožijo tudi skupino ciljnih bralcev. Posledično tako iščejo financiranje drugje, tam, kjer državljani nimamo vpliva, da se jim odpovemo.

32 komentarjev

    • Torej se strinjaš, da država politično financira samo en del medijev? Ne gre za jamranje ampak za pravičnost.
      Kako komentiraš, da zapori financirajo branje samo levih medijev?

      Kaj se delate hinavce? Dobro veste v čem je problem in ker vam ustreza, ste potem še cinični v svojih komentarjih. In potem si upate kritizirati Orbana. Ali ste kaj drugačni? Hinavščina in laganje brez primere.

      • večina ljudi v sloveniji, pač plača kar plača.. in očitno nočejo plačat verski cajtng, ki še vedno nabija periodično o splavu…

        da zapori financirajo branje samo levih medijev?
        zapori financirajo vaše duhovnike.. so tam zaposleni, in nimajo male place… Veliko več dobi ta zaporniški duhovnik preko plače, kot pa dobi mladina za naročnino ven iz zapora.. Tko da, ne jamrat take bedarije..

        pravičnost? ce bi pravičnost obstajala, RKC cerkve ne bi bilo..

      • Seveda nevidni podpira diskriminacijo – dokler je to v prid komunajzerjem.

        Vse ostalo so samo izgovori. Tudi priznavanje pravice zapornikom do prakticiranja svoje vere, ga moti.

        Edina zveličavna vera je komunizem.

  1. To ni vojna z Janšo, to je konstantna revolucija KORONA rdečih kmerov proti uresničitvi demokracije v Sloveniji. Kdorkoli bi bil predsednik vlade, ki ni izključno njih, bi ga napadali, dokler ne bi vlada padla, po njih namenih.
    Sedaj se bo videlo ali sta koalicijski stranki Desus in SMC dvignili sidro iz rdečega zaliva ali sta še pod totalno komando in financiranju velikega brata. V zadnjem primeru, bodo zaostrili retoriko-zahteve po odstopu ministra Logarja ali celo Janše oz. izstopili iz vlade.
    Janša pač ni pajac, da bi jim popustil, ker bi izgubil vse in obe stranji (NISI in SDS) prav tako, nazadnje pa bi zagnali levaki še naslednjo afero, ki bi obe stranki vseeno potopila z izstopom iz vlade, le moralni poraz bi bil katastrofalen. Tega si demokratični stranki ne bosta dovolili in Janša tudi ne, o tem ni dvoma, niti za ceno odstopa Logarja ne, ker bi bil rezultat enak, poraz pa neizmeren.
    Zato Jnaša Logarja ne bdal sebe.
    VLADA DRŽITE SE POKONCI Z VREDNOTAMI, KI SO VREDNE VEČ KOT IMETI VLADO ZA VSAKO CENO!!!

    • No, mislim da SMC in Desus dobro vesta da ju ni več, če ta vlada ne bi več delovala. Nikakor pa nima smisla enega čisto normalnega odgovora na neutemeljene obtožbe iz EU dramatizirati. Odgovor je povsem korekten in je moral biti točno tak. Kako sicer dopovedati ljudem tam v EU ki nimajo pojma skoraj o ničemer, kako je v resnici ?
      To kar delajo RTV in MSM je navadno mrhovinarstvo !
      Ste morda na RTV portalu ali info oddajah slišali kako pohvalo kakemu zdravniku, osebju kake bolnice, vojakom, policiji, civilni zaščiti, da o vladi v širšem smislu sploh ne govorim ! Niste ! Ker jih ni ! So samo podrepna podtikanja, hinavska sprenevedanja, iskanje vseh mogočih “boljših ” predlogov, iskanja lačnih in ranljivih “skipin” , k jih pač v ta hip prebogati SLo še nikjer ni. Ob sociali ki vali ogromne zneske brez kontrole, ob vsej pomoči ljudem, tudi takim ki niti malo te pomoči ne bi rabili ! En upokojenec ima recimo 600 e penzije, mož ali žena pa morda 1.200, pa bo prvi nekaj dobil, Pa niti slučajno ne rabita, razen če kupita vse kar vidita…Je pa takih “revežev” veliko….Ki samo grabijo….
      RTV novinarji pišejo ANONIMNO, s inicialkami !, kdo bi poznal vse te falirance? , po nareku globoke države ali svojega zlobnega in popačenega uma ! Drugačna razlaga ni mogoča ! Toliko hudobije ne najdete nikjer ! Samo poglejte kdaj dnevnik HTV , kako tam držijo skupaj, vlada, mediji in ves narod ! Tu pa mrhovinarstvo rdeče bande.

      • Odlično komentirano,polna so ji usta čl.pravic in demokracije,hkrati pa pozabljao,da človek mora živeti od svojega dela in znanja.Ja novinarji pojdite na trg dela in si zaslužite svoje plače,kajti vi ste tisti , ki mešate govno, kar se tiče desnih, sram naj vas bo.

      • Kdor kritizira vsebino depeše, ta taji resnico in dejstvo, da so današnji mediji, ki so izšli iz komunistčnih medijev, še slabši od svojih ideoloških prednikov oznanjevalcev ene in edine resnice.

        Naj mi kdo, ki je pameten, razloži, zakaj se ne bi smela pisati resnica o naši mdijski krajini in zakaj bi se moralo sankcionirati in preganjati tiste, ki jo ozaveščeno širijo.

        Za to, da si desničar ali desni sredinc, kot je zdaj modno govoriti, ni dovolj, da se tako samega sebe tituliraš, temveč je treba desno ali desno dredinsko tudi razmišljati in delovati.

        Na desnici še vedno velik del razmišlja levičarsko, ker so bili tako vzgojeni, medtem ko se na levici niti pod razno nihče ne zmoti, da bi ga zaneslo na bolj razumno desno ali desno sredinsko stran.

  2. Čeprav utemeljena, resnična pa je janševa retorika nesmiselna in vse bolj kaže, da se iz svojih napak ne nauči ničesar. Z malimi spremembami izbranih besed bi lahko dosegal diametralno nasprotne in boljše rezultate, a se (žal) vedno znova odloči za stil retorike, ki daje levakom dodatnega goriva in to je tisto, kar ga na koncu odnese. Vsakič znova. Popolnoma identičen scenarij.

    Je pa tudi res, da gre ob površnem pogledu za rezultate svete vojne fanatičnih bojevnikov na levi. A jeziček na tehtnici je vedno Janševa nerodna, preveč direktna in premalo premišljena retorika. Z vsakim ciklom tega je (na našo žalost) maneverski prostor vse manjši.

    • Kako naivna in šablonska razlaga.

      Primerjajte dnevne formalne in neformalne izjave politkov SD, LMŠ ter Levice in jih primerjajte z izjavami Janše, pa boste videli, da so veliko hujše od Janševih, poleg tega pa še subverzivne, proti narodne in škodljive.

      Lepo vas prosim, čemu so podobni retorični in defacto intelektualni presežki Tanje Fajon, Židanovega Dejana in ostalih SD-jevcev, Mrjana Šarca, p.d. Serpentinškovega, akdemika Janija Moedrndorferja, Mihe Kordiša, Violte Tomić in drugih mislecev sleparske in plenilske levice.

      Kar pove Janša, je pa narobe, ker so vam na levici tako povedali.

      In naj vam bo jasno, zakaj je neprestano tarča samo Janša!?

      Ker kot politik sam zaleže več kot vsi vodilni politiki ostalih pogojno desnosredinskih strank skupaj z njihovimi oprodami ter Ljudmilo Novak vred.

      Gregor, če ti je prav ali ne, jeziček na tehtnici ni Janševa retorika, temveč dejstvo, da Nova Slovenija in SLS skupaj spravita le 7% beraških glasov.

      Če bi obe skupaj doegli vsaj toliko glasov kot SDS sama, se na tvojo žalost ali veselje, kar bi bilo treba še ugotoviti, maneverski prostor ne bi neprestano samop še zmanjševal

      Zrušiti Janšo pomeni zrušiti desnico , kar prinese neomejeno vladanje levice in domačih izdajalcev.

    • Nevidni, debela_berta – glejta, za ta medij me ne skrbi. Optimiziran medij z dometom pri bralcih/sledilcih. Jasno lastništvo, uredniška politika. Tudi glede sredstev dolgoročno ne vidim težav (če dodatna sredstva bodo – zaradi javnega pritiska in razkritij – ok. Če jih ne bo – tudi prav). Medij Domovina je zakorakal v širni svet in se zaveda pasti medijskega delovanja v 21. stol. Domovina, Požarreport, Finance, tudi Demokracija, Družina – vsak je po svoje optimiziran IMHO.

      Medtem, ko Dnevnik, Delo, Večer, Mladina s svojimi glomaznimi birokratskimi aparati ter korupcijsko izpostavljenimi viri financiranja stopajo po zelo tankem ledu.

      Dnevnik, Delo, Večer, Mladina se cmerijo, ker jim v njihovem peskovniku na plaži plima vedno znova in znova podere njihove potičke. Ljudje pa gledajo in si mislijo: “To otročad bo treba s kolom čez rit!”

      Nagradno vprašanje je: kdo bo tisti, ki bo prvi odlomil šibo in jim vzel lopatke in lizike? 😕

      • le zakaj potlej tako jamranje, če te ne srbi..

        Ljudje pa gledajo in si mislijo: “To otročad bo treba s kolom čez rit!”
        “kdo bo tisti, ki bo prvi odlomil šibo in jim v”

        ravno takeli stavki so tisto, kar nas loči.. vi mentalno zivite 50 let nazaj..

      • Nevidni, ti si tisti, ki si mentalno še več kot 50 let nazaj. Komunizem ne deluje in je povzročil ogromno zla.

        Ti pa ga še vedno hvališ in blatiš vse, kar je za svobodo in kapitalizem.

    • Saj pravim. Nobenega komentarja več. Prekinimo državno financiranje privat medijev in bo zgodba hitro končana.
      Potem pa še zmanjšanje financiranja RTV na nivo primerljivih institucij v EU glede na primerljive države. Pa prepoved komentiranja. Samo še dejstva, ki jih dobijo od vlade in drugi institucij. Pa bo stvar sprejemljiva za vse, kajne Berta, Nevdni, Igor, …

      • in pol dobis ven tožbe glede svobode govora… rtv financiranje? pa saj mate tam cel kup svojih desnih. Le zakaj ne zmorete dojet, da je to jamranje zaradi RTVja, eno navadno nabijanje od janše..

        mate verske oddaje, v svetu RTVja mate svoje ljudi, pol mate ono rosvito pesek pri dnevniku, pol mate možino z ono oddajo o pricevanju…

        pa kaj še hočete?

      • Na kakšnih drogah si ti nevidni, da vidiš ne samo dvojno, ampak podeseterjeno?

        Ti si lep primer, kako sovražni in nestrpni ste levaki do drugače mislečih. Moti vas čisto vsak, ki drugače razmišlja.

  3. Napredne stranke pred vsem pa ljudje , ki so se hoteli rešiti primitivnosti enoumja morajo vrh vsega vleči za seboj še vse komplekse in depresivne izbruhe arogantnih nostalgikov in služabnikov neuspešne ideologije nekdanje Yuge. In ker to še ni dovolj, naj bi se še vsi, ki na koncu koncev nismo krivi za razpad Yuge, še posipali s pepelom, češ da smo jim razbili njihovo indijo koromandijo. Naj bolj noro pri vsem skupaj pa je dejstvo, da so se ravno ti ljudje v novih razmerah najbolj znašli, obogteli in si z napolnili žepe največkrat s privilegiranim kapitalom. Hkrati pa se obnašajo kot največji nasprotniki kapitalizma. Ti ljudje so v bistvu novodobni kapitalisti, ki pa še za enkrat ne smejo to biti. Verjamem, da jim bo to kmalu presedalo. Janša jim je na nek način zasedel desnico in ko taki morajo še vedno poslušati strice enoumja. Mogoče pa bi lahko Janša to hitro rešil, saj spada po svoji krščanski usmerjenosti v sredino. Tako bi lahko današnji kapialistični levi blok snel maske , kljub virusu in normaliziral Slovenijo. Žal je Kitajski scenarji bolj realen.

  4. Da je medijska scena na Slovenskem lastniško, profesionalno, etično, ideološko in politično še vedno močno neuravnotežena, ni razkril in utemeljeno ugotovil za mednarodno javnost šele poklicani, pristojni in kompetentni Urad vlade za komuniciranje z javnostmi, ampak to zelo dobro vedo tako medijski uporabniki (bralci, poslušalci, gledalci) kot tudi lastniki, upravljalci ter aktivni menedžerski, uredniški in novinarski sooblikovalci “osrednjih” slovenskih množičnih medijev v državni in zasebni lasti.
    Prav omenjena neenakopravnost in neuravnoteženost med mediji, njihovimi lastniki in upravljalci ter njihovimi uredniki in stalnimi avtorskimi soustvarjalci je otipljivo razvidna tudi v neenakosti in neenakopravnosti med dvema profesionalnima cehovsko-stanovskima združenjema. Med Društvom novinarjev Slovenije, ki s članstvom, zgodovino in kadrovsko-vodstveno kontinuiteto dobesedno pooseblja trdno in sklenjeno ideološko in politično kontinuiteto z nekdanjim totalitarnim režimom ter v njem deklarativno oznanjano (a nikoli resnično realizirano!) vlogo novinarjev kot “družbenopolitičnih delavcev” ali celo novinarjev kot “četrte veje oblasti”. Šele po osvoboditvi in osamosvojitvi RS se mu je z velikimi težavami in brez vsakršnega profesionalnega oz. kolegialnega stanovskega razumevanja in pričakovane strpnosti pridružila konkurenčna stanovska organizacija tistih urednikov in novinarjev, ki so hoteli tudi profesionalno, ideološko, politično, društveno oz. stanovsko izstopiti iz dotlej monopolne in totalitarno agresivne stanovske organizacije ideološke in politične kontinuitete s prejšnjim režimom in prejšnjo “avantgardo delavskega razreda”.
    Kako družbeno (pre)močna in vplivna je organizacija ideološke ter politične kontinuitete s prejšnjo totalitarno ureditvijo pod komando in nadzorom edine dovoljene partije, se je pokazalo že na dan zmage prve Janševe vlade, ko so novinarji Društva novinarjev Slovenije ob sodelovanju enako usmerjenega Sindikata novinarjev Slovenije izvedli svojo prvo in doslej edino množično nekajdnevno stavko (v njej so disciplinirano sodelovali novinarji državne RTV Slovenija in vseh največjih zasebnih dnevnikov, ne pa, denimo, zasebne Pop tv, a vsi s polno moralno in finančno podporo tedanjih medijskih lastnikov, uprav in nadzornih oz. programskih svetov!).
    Prva in največja in edina množična medijsko-novinarska stavka v zgodovini svobodne in samostojne RS je bila brez vsakršne utemeljitve na tiho odpravljena po nekaj brezplodnih dneh zaukazanega brezdelja, čeravno nobena od dokaj splošnih in abstraktnih stavkovnih zahtev ni bila niti približno uslišana, kaj šele uresničena.
    Kot se je izkazalo, so bili udeleženi državni in zasebni mediji ter poslušno članstvo DNS ter SNS le zlorabljeni za prvo veliko medijsko sabotažo proti tedanji demokratično, legalno in legitimno izvoljeni prvi Vladi RS premiera Janeza Janše, ki je kljub temu uspešno vladala do konca svojega polnega mandata. Seveda ni znano, da bi kdo od lastnikov teh medijev, urednikov, novinarjev in članov vodstev obeh novinarskih organizacij kdaj bil poklican na zagovor zaradi škode, ki jo je izrazito politikantsko organizirana sabotaža povzročila javnemu zavodu in zasebnim lastnikom medijev. In tudi za prekršena načela profesionalne in sindikalne etike ni bil nihče nikoli poklican na odgovornost.
    A za obe novinarski organizaciji kontinuitete (DNS in SNS) s prejšnjim ideološkim in političnim režimom ta uvodna medijska sabotaža na začetku delovanja prve Janševe vlade še ni bilo dovolj. Čez čas so se ti isti člani organizacij kontinuitete proslavili še z ovaduškimi obtožbami prve Janševe vlade v tujih medijih v formatu nadvse splošne in neotipljive populistične obtožnice s 571 podpisi tedanjih urednikov, novinarjev in občasnih zunanjih sodelavcev državne RTV Slovenija, “osrednjih” dnevnikov kontinuitete, a tudi nekaterih drugih periodičnih medijev in glasil.
    Ker so mnogi podpisniki zloglasne mednarodne medijske “ovadbe” prve vlade Janeza Janše tudi dandanes še vedno aktivni, vplivni in podobno sovražno agresivni medijski uredniki, komentatorji, dreserji javnega mnenja, a tudi politiki, politični aktivisti in specializirani ideološki in politični promotorji čisto določenega političnega in svetovnonazorskega profila, seveda ni presenetljiv njihov popadljivi sovražni bes ob objavi sporočila pristojnega Urada vlade za komuniciranje tujim zainteresiranim javnostim, ki utemeljeno in dovolj dokumentirano izpričuje, da je medijska scena v RS še vedno približno enako neuravnotežena, neuravnovešena in predvsem v prevladujočih lastniških ter uredniško-novinarskih praksah enako pretežno nesvobodna in nesproščena, kot je bila ob omenjenih zloglasnih politikantskih množičnih novinarskih sabotažah v času prve Janševe demokratično, legalno in legitimno izvoljene vlade. Ki je bila, mimogrede, tudi zadnja Vlada RS, ki je v celoti oddelala ves svoj mandat.

  5. Pehanje Slovenije v postfažizem in približevanje Višegrajski skupini(ozemlje samih nekdanjih komunističnih držav, ki ga desni tako sovražite) ter odmikanje od demokratičnega jedra EU, bo največji in najbolj tragični dosežek Janševe vladavine, seveda če ostane predsednik vlade do volitev! Škoda se bo dolgo popravljala!

  6. Zanimiva Igorjeva ugotovitev.
    Obstaja demokratično jedro EU, ki ga verjetno sestavljajo stare demokracije, poleg njih pa še nove članice, takoimenovane Višegrajske skupine. Če prav razumem so te članice kontaminirane, ker so bile prisilno okupirane s strani Sovjetov in rad verjamem, da jim je prisilni komunizem pustil obilo problemov, ki pa jih v zadnjeih letih kar dobro rešujejo tako v družbi kot gospodarsvu. Še posebej so med njimi uspešne tiste države, ki so po prvi vojni postale republike in demokracije.
    Igorja verjetno moti, da nas nekateri vidijo v tej skupini in prav ima. Mi ne spadam k njim. Mi nismo imeli srečo, da bi po prvi vojni sprovali demokracijo in republiko. Iz stare dokaj napredne kraljevine sme prišli iz dežja pod kap, odnosno v še slabše kraljevine. Po drugi vojni so nam komunisti na trd način razložili, da nismo več del Sovjetov ( ker se je Jože skregal) ampak, da imamo svoj avtohtoni komunizem. Sramotno bi bilo trditi, da mi spadamo k Višegrajcem. Mi smo bližje Rusom in njim podobnim ( na to smo zelo ponosni) Zato pojmujemo vse tiste, ki nekako izstopajo iz teh naših nazorskih okvirov izdajalce in seveda logično fašiste. Očitno je naša avtohtona post partija še vedno z mislimi nekje daleč. V času slavne epopeje. Vendar. ker gre čas naprej se je treba nekako prilagoditi
    Je pa epopeja še vedno korenjček za narod in poiskati je treba še samo fasiste in udariti “Brigade s hribov” in narod ti je iz roke. Seveda potem lahko vladaš in se sliniš s figo v žepu na Evropskem parketu v prepričanju velepomembnosti uboge sirote.
    Strah, da bi se mi lahko oddaljili od demokratičnega jedra EU, pa sigurno ni potreben, ker še nikoli nismo bili, zaradi teh nasih slinovcev, niti malo blizu. Smo nepomemben, nazadnjaški okrasek EU.

  7. Kugy
    Če ne znaš razumeti, da sta bili Kraljevina Jugoslavija in kasneje “komunistična” Jugoslavija, predpogoj za nastanek samostojne države Slovenije, je brez zveze karkoli še reči! Nobeden ne govori o politični ureditvi, le o “nujnem” kronološkem poteku dogodkov! Drugače sicer danes tukaj še smo, a brez države!!!!

Komentiraj