Napovednik 96. številke tednika Domovina: Kdo ogroža slovensko hrano

"Slovenska družba, slovenska kultura in slovenska država stoji in pade s – kmetom. Kmet je bil v celotni zgodovini temelj razvoja slovenske civilizacije. Kmet je bil predstavnik ljudstva, ki je sedel na knežjem kamnu in je simbolično izročil oblast karantanskemu vladarju," piše v uvodniku urednik tednika Tino Mamić.

"To karantansko, izvorno slovensko idejo, ki je bila v nasprotju s tedaj uveljavljeno premiso, da ima vladar oblast, dano od Boga, je povzel francoski pravni zgodovinar Jean Bodin, od njega pa pisec ameriške deklaracije o neodvisnosti Thomas Jefferson. Ameriška revolucija, po kateri svet ni bil več enak kot prej, je bila tako teoretično utemeljena v slovenski Karantaniji, deželi, kjer je oblast podelil kmet." V nadaljevanju razmišlja o zdravi kmečki pameti ter o slovenski hrani.

Slovenska hrana: strateška, dobičkonosna in trajnostna.

Domovina 96 v digitalni obliki za naročnike izide v sredo, v tiskani obliki pa v četrtek. Prelistajte jo na spletu tudi vi! Če še niste naročnik, si lahko ogledate predogled (od torka od 12. ure).



V Temi tedna je Luka Svetina poiskal tri sogovornike, s katerimi se je pogovarjal o hrani pridelani v Sloveniji. Robert Božič, novinar Radia Ognjišče, ki pokriva kmetijske teme – in tudi sam kmetuje – je povedal: "Spomnim se alarmantnega poročila Evropske agencije za zdravila, ki je bilo objavljeno še pred korono in v katerem je bilo zapisano, da v Sloveniji kmet v živinoreji porabi 25 miligramov antibiotikov na primerjalno enoto, španski pa 400 miligramov. Če se prav spomnim, so manj antibiotikov kot v Sloveniji porabili samo na Finskem in Švedskem."

"Odlične slovenske surovine, posebej mleko in meso, so v velikih obratih predelani v povprečne izdelke. Bolje se obnašajo tista podjetja, ki so še v lasti zadrug, vendar jim napredek onemogočajo trgovci, tudi večinoma v tuji lasti, ki jih zanima le marža oziroma njihov dobiček. Najbolj inovativni so mali predelovalci, ki pa jih pestijo velike birokratske ovire, zelo rigiden nadzor, visoke cene inputov in visoki fiksni stroški," za Domovino pove Irena Orešnik, ki ima sirarno v Šentjoštu nad Horjulom.

Kar bi moralo skrbeti ministrstvo za zdravje in čisto vsakega med nami, je količina mesa na žaru, ki ga Slovenke in Slovenci pojedo med prvomajskimi prazniki. Velika večina tega mesa je bila namreč kupljena v trgovskih akcijah, trgovci so pri cenah stiskali živilce, ti pa so na evropskem trgu iskali najcenejšo surovino.

Luka Svetina je v oddaji Vroča tema gostil predsednika Sindikata kmetov Slovenije Antona Medveda in mlado prevzemnico kmetije, članice Zveze podeželske mladine, Barbaro Lombar, s katerima se je pogovarjal o pričakovanjih kmetov in kmetic po "kmečkem puntu" pred Državnim zborom, ki je posledica zaostrovanja pogojev za delo in siceršnjega onemogočanja slovenskega kmeta. V tedniku lahko pogovor preberete v obliki članka.

Želim se naročiti

Tino Mamić se je pogovarjal s podjetnikom Francem Frelihom, ki je na lestvici najbogatejših Slovencev revije Finance Manager na 16. mestu. "Oče je rekel, da se rusko ne bom učil, in smo se preselili v Ljubljano. – Videl sem, da živilsko industrijo kupujejo Kitajci. – V Sloveniji je čedalje slabše, davčni pritisk je vse hujši, zato resno razmišljam, da bi šel v Bosno. – Slovenci bi morali biti prijaznejši eden z drugim. – Če kupiš slovensko blago, podpiraš naše državljane. – Dober politik je daljnoviden, ne pa kratkoviden."

Urban Šifrar je poročal s papeževega obiska na Madžarskem.
Papeža so v minulih dneh obiskali tudi predstavniki Zavoda Dovolj.je. Papež Frančišek se je v imenu Cerkve opravičil žrtvam spolnih zlorab.

Na Iskrenih straneh lahko preberete članek Andreje Barat Zgodba o človeku, ki so se ga bali fašisti, nacisti in komunisti.

Mojca Belcl Magdič se je pogovarjala z Urško in s Sašem Šoncem. Sta zakonca, ki ju veže ljubezen do glasbe in umetnosti. Urška je ilustratorka in je do danes ilustrirala že preko 80 knjig – kar jo tudi uvršča med vidnejše ilustratorje na Slovenskem – Sašo pa je profesor glasbe, ki dijake na gimnaziji navdušuje za glasbeno ustvarjalnost. Spoznala sta se pri gimnazijskem pevskem zboru in vse od konca srednje šole sta skupaj. Od takrat je minilo že 32 let, pravita. Imata tri sinove, od maturanta do osnovnošolca.

Celoletna naročnina stane 159 evrov (v trafiki 187,20 evrov). V prosti prodaji je cena ene številke 3,60 evrov.

Želim se naročiti

Vse to in še več v 96. številki Domovine, ki izide v četrtek, 4. maja.

Naročniki lahko Domovino 96 na spletu preberete v celoti. Nenaročniki si lahko ogledate predogled (od torka od 12. ure).