Napadi v Kölnu žebelj v krsto begunski politiki EU, grozi razpad schengna. Tudi EU?
Begunski politiki EU je spodletelo in spolni napadi v Kölnu so zgolj zabili zadnji žebelj v njeno krsto, pravi evropski komisar za migracije Dimitris Avramopoulos.
Norveška, Švedska, Danska in zdaj še Avstrija so praktično že suspendirale schengen in izvajajo redne kontrole vseh potnikov na svojih mejah. Juncker pravi, da bo težko, a EU vendarle še ni mrtva.
Nenadzorovan tok migrantov Evropsko Unijo pretresa do temeljev in vsem glavnim odločevalcem, na čelu z evropskim komisarjem za migracije Dimitrisom Avramopoulosom je jasno, da je skupni begunski politiki EU spodletelo na vsej črti.
Septembra sprejeti načrt o premestitvi 160 tisoč beguncev med države EU ne deluje (do sedaj so jih prerazporedili le okrog 300) in tudi v prihodnje ne bo, če se bodo države članice uklanjale domačemu pritisku, ki pa je po dogajanjih v Kölnu vse bolj nastrojen proti migrantom.
Prav tako EU ni uspešna pri doseganju drugega cilja - zajeziti migrantski tok v Turčiji.
"S tempom izvajanja dogovora s Turčijo nikakor ne moremo biti zadovoljni," je dejal komisar in dodal da "moramo videti rezultate." Obenem se zapleta še pri denarju, saj se Italija ne strinja, da potrebne 3 milijarde evrov za Turčijo v dveh tretjinah tega zneska zagotovijo države članice, ampak bi po njenem strošek v večji meri moral pokriti proračun EU.
"S časom se situacija zgolj še slabša," je dejal Avramopoulos in razkril nekaj prihodnjih načrtov: "cilj je, da se oprijemljivi rezultati vidijo na vrhu Evropskega sveta v februarju, a o evropskem azilnem sistemu je treba ponovno premisliti."
Po upanji komisarja za migracije bi potem Evropska komisija v marcu predstavila revidiran Dublinski sistem, obenem pa komisija dela na stalni prerazporeditveni shemi beguncev mimo blokade in na novih pravilih legalnih migracij.
"Če EU ni sposobna zavarovati sovjih zunanjih meja, je schengen kot celota postavljen pod vprašaj ... zato mora vsaka država nadzirati svoje nacionalne meje," je v soboto dejal avstrijski kancler Werner Faymann. Kljub kasnejšim komunikacijskim glajenjem njegove izjave ostaja jasno, da Avstrija ponovno vzpostavlja nadzor na meji s Slovenijo.
"Izjemno problematično je, da so se zapletene strukture EU izkazale za neučinkovite pri reševanju pomembnih vprašanj, kot je bil plaz beguncev ali finančna kriza. Vse to poteka prepočasi in zato vedno obstaja tveganje, da bo narejeno premalo in še to prepozno," je še dodal.
Ne delam si iluzij o letu pred nami. Vem, da bo težko, a z Evropsko unijo še ni konec," je dejal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ter okrcal države članice, ki niso pokazale volje za prispevek k temu, da se glede migrantske krize naredi, kar se mora.
Opozoril jih je na ogromno ekonomsko ceno, ki bi jo ob propadu schengna plačali vsi: "če se vse podre, bo ekonomska cena, izguba rasti in škoda za evropsko perspektivo in rast enormna," je dejal.
"Brez schengna, brez prostega pretoka delavcev, brez svobodnega potovanja evropskih državljanov med državami EU, tudi evro kot skupna valuta nima smisla," je še dodal.
Norveška, Švedska, Danska in zdaj še Avstrija so praktično že suspendirale schengen in izvajajo redne kontrole vseh potnikov na svojih mejah. Juncker pravi, da bo težko, a EU vendarle še ni mrtva.
Nenadzorovan tok migrantov Evropsko Unijo pretresa do temeljev in vsem glavnim odločevalcem, na čelu z evropskim komisarjem za migracije Dimitrisom Avramopoulosom je jasno, da je skupni begunski politiki EU spodletelo na vsej črti.
Septembra sprejeti načrt o premestitvi 160 tisoč beguncev med države EU ne deluje (do sedaj so jih prerazporedili le okrog 300) in tudi v prihodnje ne bo, če se bodo države članice uklanjale domačemu pritisku, ki pa je po dogajanjih v Kölnu vse bolj nastrojen proti migrantom.
Prav tako EU ni uspešna pri doseganju drugega cilja - zajeziti migrantski tok v Turčiji.
"S tempom izvajanja dogovora s Turčijo nikakor ne moremo biti zadovoljni," je dejal komisar in dodal da "moramo videti rezultate." Obenem se zapleta še pri denarju, saj se Italija ne strinja, da potrebne 3 milijarde evrov za Turčijo v dveh tretjinah tega zneska zagotovijo države članice, ampak bi po njenem strošek v večji meri moral pokriti proračun EU.
"S časom se situacija zgolj še slabša," je dejal Avramopoulos in razkril nekaj prihodnjih načrtov: "cilj je, da se oprijemljivi rezultati vidijo na vrhu Evropskega sveta v februarju, a o evropskem azilnem sistemu je treba ponovno premisliti."
Po upanji komisarja za migracije bi potem Evropska komisija v marcu predstavila revidiran Dublinski sistem, obenem pa komisija dela na stalni prerazporeditveni shemi beguncev mimo blokade in na novih pravilih legalnih migracij.
Avstrija uvedla mejne kontrole za vse
"Če EU ni sposobna zavarovati sovjih zunanjih meja, je schengen kot celota postavljen pod vprašaj ... zato mora vsaka država nadzirati svoje nacionalne meje," je v soboto dejal avstrijski kancler Werner Faymann. Kljub kasnejšim komunikacijskim glajenjem njegove izjave ostaja jasno, da Avstrija ponovno vzpostavlja nadzor na meji s Slovenijo.
"Izjemno problematično je, da so se zapletene strukture EU izkazale za neučinkovite pri reševanju pomembnih vprašanj, kot je bil plaz beguncev ali finančna kriza. Vse to poteka prepočasi in zato vedno obstaja tveganje, da bo narejeno premalo in še to prepozno," je še dodal.
Juncker: Brez schengna evro nima smisla
Ne delam si iluzij o letu pred nami. Vem, da bo težko, a z Evropsko unijo še ni konec," je dejal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ter okrcal države članice, ki niso pokazale volje za prispevek k temu, da se glede migrantske krize naredi, kar se mora.
Opozoril jih je na ogromno ekonomsko ceno, ki bi jo ob propadu schengna plačali vsi: "če se vse podre, bo ekonomska cena, izguba rasti in škoda za evropsko perspektivo in rast enormna," je dejal.
"Brez schengna, brez prostega pretoka delavcev, brez svobodnega potovanja evropskih državljanov med državami EU, tudi evro kot skupna valuta nima smisla," je še dodal.
Zadnje objave
Slovenci o sebi, tujci o nas
28. 7. 2026 ob 6:00
Pačnik po prejemu obtožnice: Za to deželo sem pripravljen iti v zapor
28. 7. 2026 ob 0:21
Goriva z jutrišnjim dnem cenejša: vlada začasno ukinila del dajatev
27. 7. 2026 ob 18:23
Iran grozi Ukrajini, hutijevci grozijo Savdski Arabiji
27. 7. 2026 ob 17:27
Skavti na drugi Emonadi: Se dobimo na 'Prešercu'
27. 7. 2026 ob 13:31
Boj za resnico
27. 7. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Slovenci o sebi, tujci o nas
28. 7. 2026 ob 6:00
Med fikcijo in resnico
27. 7. 2026 ob 6:00
Čudovita ljubezenska zgodba
26. 7. 2026 ob 20:00
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.