Najuspešnejša politika novembra bivši in nova predsednica države. Na dnu minister za zdravje

Rok Čakš
Vir foto: Twitter predsednika republike Boruta Pahorja
POSLUŠAJ ČLANEK

Borut Pahor odhaja, Nataša Pirc Musar prihaja. Poznavalci politike, sodelujoči v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov, so ju za november ocenili s popolnoma enako povprečno oceno in jima podelili naziv najuspešnejših politikov meseca.


Na mestu najmanj uspešnega pa se je znašel minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je v začetku mandata veliko obetal, zdaj pa izgublja kredibilnost z aferami, kot je izbris pacientov iz čakalnih vrst, ter nadiranjem in grožnjami sindikalnim predstavnikom zdravnikov. 

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah minimizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je to politično najbolj smotrno …?

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Miro Haček, dr. Matej Lahovnik, Igor Vovk, Tino Mamić, dr. Matevž Tomšič, Sašo Ornik, Bojan Požar, Martin Nahtigal, Alen Salihović, Rok Čakš



Borut Pahor se torej poslavlja kot najuspešnejši politik meseca, z enakim nazivom pa na njegovo mesto prihaja njegova naslednica. Kljub porazu v predsedniški tekmi so prepričljiv Logarjev nastop analitiki nagradili s tretjo najvišjo oceno. NSi je (ob novinki Svobodi) edina stranka, ki je povečala število občinskih svetnikov glede na prejšnje lokalne volitve, kar se najbrž odraža v visoki oceni Toninu. Janković in Prebilič pa sta bila uspešna že v 1. krogu županskih volitev.

Ob nekaj stalnih članih lestvice uspešnih jo je za rep ujel še vedno sveži predsednik Slovenske ljudske stranke Marko Balažic.



 

"Borut Pahor z zadnjimi potezami vse bolj potrjuje, da ni politik, ampak državnik," svojo oceno pojasnjuje novinar Radia Ognjišče Alen Salihović. "Tega mu sicer domača politika ne želi povsem priznati, a odlikovanje, ki ga je prejel v Italiji (pa to ni bilo edino, dobil ga je še kje), dokazuje, da so njegovo državotvorno/evrotvorno/svetovnotvorno držo prepoznali tudi izven Slovenije."

Čeprav ji daje priložnost, da se izkaže kot predsednica vseh, pa ima po njenih prvih potezah cmok v grlu glede Nataše Pirc Musar: "Naj po 23. decembru pokaže, da je resnično predsednica vseh, ne zgolj slabih 54-ih odstotkov volivcev, pa nekatere njene poteze kažejo, da bo bolj na eni strani."

Ob nastopih Anžeta Logarja se je izrazila politika »delati iskreno za državo«, s čimer je dokazal, da s politiko "proti" ni mogoče priti daleč, nadaljuje Salihović. Dodaja še, da je Marko Balažič v zadnjih nastopih dokazal, da je lahko SLS stranka, ki se zaveda, kaj pomeni delati za državo, brez delitev, skupaj, naprej in iskreno.

Bojan Požar je Borutu Pahorju dodelil najvišjo oceno zato, ker se dostojanstveno in hkrati delovno poslavlja od funkcije predsednika države, Golobu pa zaradi koncentracije osebne moči po zmagi na treh referendumih, ki sicer lahko izgine tudi čez noč, in še vedno trajajoči medijski nedotakljivosti. 

Za Tina Mamića sta Janša kot zmagovalec lokalnih volitev in Logar kot moralni zmagovalec predsedniških volitev "gotovo imeni meseca". Nataša Pirc Musar bi si po njegovi oceni v normalnih razmerah tudi zaslužila ta naziv, ker pa bi enak rezultat dosegel vsak kandidat levice v drugem krogu, pa čeprav bi to bil Jaka Racman, ne more dobiti ocene "zelo uspešna".

"Najvišjo oceno si zasluži tudi Tonin, ker je NSi edina stranka, ki je povečala število izvoljenih občinskih svetnikov," še dodaja Mamić. 

Neuspeh ministra za zdravje in evropskega poslanca


Prejšnji mesec ga ni bilo med 10 najmanj uspešnimi politiki v državi, tokrat se je znašel na vrhu (ali na dnu, kakor gledamo) te neslavne lestvice. Danijel Bešič Loredan si je po oceni poznavalcev politike s svojim neprimernim obračunavanjem s sindikalisti, pa tudi z afero "izbrisane napotnice", zaslužil najnižjo povprečno oceno uspešnosti med skoraj 40 politiki, ki so jih ocenjevali.

Takoj za petami mu je Milan Brglez, ki si je privoščil fiasko vzdržanega glasu v Evropskem parlamentu ob sprejemanju resolucije, ki Rusijo označuje za podpornico terorizma – kar so podprle vse zmerne sile v EP. Po nizko vrednoteni Mojci Pašek Šetinc pa je kar 8 novembrskih neuspešnežev dobilo enako oceno. Med njimi tudi predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša, ki ga je tokrat večina ocenila zelo slabo, hkrati pa je dobil tudi eno petico.



Zakaj torej Bešič Loredan? "Bizarnost vladanja kažejo izgovori premiera Roberta Goloba o neprimernem govorjenju ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki je termin izsiljevanja spremenil v termin »neprimernosti«. Potem pa so tukaj še izbrisi napotnic, vse več ljudi brez osebnega zdravnika, čedalje večji kaos v ZD Ljubljana, da žalostne zgodbe z zamenjavo pacientov sploh ne omenjam," denimo meni Alen Salihović. 

Novinar Ognjišča je negativno ocenil tudi Šarca in Fajonovo, kar je posledica tega, da so bili politiki, ki pripadajo vladajoči opciji pod vodstvom Roberta Goloba, v Evropskem parlamentu proti resoluciji, da je Rusijo država pokroviteljica terorizma. "Da gre za zavržno dejanje slovenske vlade in njenih satelitov v EP, pričajo fotografije ministra za obrambo Šarca v Kijevu, kjer so mu dovolili fotografirati se zgolj z zelo nizkimi funkcionarji te napadene države," ugotavlja Salihović. 

Čeprav je ni med deseterico najmanj uspešnih, je Bojan Požar najnižje ocenil Jelko Godec, vodjo poslanske skupine SDS, in sicer "zaradi njene slabe presoje svojih zmožnosti na županskih volitvah v Šentjurju, kar se je potem spremenilo v enega od največjih osebnih političnih porazov na letošnjih lokalnih volitvah". 

Ocena dela vlade


V oktobru je povprečna ocena dela vlade nekoliko poskočila, zdaj pa se je spet nekoliko znižala.

Zakaj?

"Lahko samo citiram Vesno Nahtigal, bodočo direktorico Gospodarske zbornice, ki – ob "energetskih ukrepih" vlade – pravi, razočarani smo," denimo izpostavlja Bojan Požar. "Ali pa dam najnovejši primer Službe za digitalizacijo, kjer se denar davkoplačevalcev troši za snemanje bizarnih spotov o izmišljenem sovražnem govoru, namesto za digitalizacijo Slovenije," dodaja.  Obenem Požar izpostavlja silovito kadrovanje, za katerega eden od nekdanjih vodilnih LDS-ovcev ugotavlja: "Saj mi smo tudi kadrovali na polno, ampak to, kar se zdaj dogaja, kar dela Golob, je pa noro."

Sašo Ornik ima o vsem skupaj boljše mnenje: "Čisto politično gledano je Golobova vlada v hudičevo dobrem stanju. Podpora javnosti je visoka, na predsedniških volitvah je zmagala zaveznica, dobila je tudi vse tri referendume, medtem ko se v opoziciji prepirajo med seboj. Z nekaj dodatnega denarja za plače v javnem sektorju in za upokojence si je kljub visoki inflaciji kupila tudi socialni mir."

Edina prava težava se političnemu blogerju zdi razpadajoče zdravstvo. "Toda, tisti pravi problem, ki nas vse skupaj utegne še zelo veliko stati, ostaja prikrit, to je spopad s posledicami energetske krize," dodaja. Obenem se pod površjem na videz še vedno dobre gospodarske situacije že kažejo mnogo hujše težave.

Dr. Miro Haček izpostavlja, da je vlada oz. tri stranke, ki vlado sestavljajo, uspela prepričati večino volivcev, da so podprli tri zakone na referendumu. "Plus na predsedniških volitvah je slavila kandidatka, ki so jo nekatere koalicijske stranke podprle v drugem krogu (potem ko so njihovi primarni kandidati izpadli v prvem), le na lokalnih volitvah so bile koalicijske stranke manj uspešne," dodaja ter zaključuje, da gre za kar uspešen mesec za vladne stranke.

Bolj kritičen je Alen Salihović: "Vlada se je bolj kot z reševanjem eksistence posameznega državljana ukvarjala sama s seboj. To kažejo številna nova kadrovanja in menjave v posameznih svetih, po referendumih pa še dodatni apetiti po novih kadrovanjih na že od začetka mandata želenih ministrstvih. Bizarnost vladanja pa kažejo izgovori premiera Roberta Goloba o neprimernem govorjenju ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki je termin izsiljevanja spremenil v termin »neprimernosti«. Potem pa so tukaj še izbrisi napotnic, vse večji kaos v ZD Ljubljana, da žalostne zgodbe z zamenjavo pacientov sploh ne omenjam... Kaj iz tega potegniti: Tako pač je, ko volivci kupijo mačka v žaklju."

Tino Mamić pa pravi, da je Fiskalni svet o neuspešnosti vlade povedal vse. "Pa tudi kritike gospodarstvenikov kažejo, da je vlada na povsem napačni poti."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Divje narave se ne da ukrotiti na globalni ravni. Lahko se ji le pametno prilagodimo in jo lokalno ukrotimo
  • 13. 08. 2023
Ambrožev most kot manifest za novo ekonomsko liberalno politično gibanje? Ja in ne.
  • 13. 08. 2023
Podjetnik Tone Oblak ml.: "Slovenci smo v Argentini znani po pridnosti, odgovornosti in iznajdljivosti."
  • 16. 06. 2023