Še en očiten znak zavoženega javnega zdravstva: razcvet komercialnih zdravstvenih zavarovanj

V javno zdravstveno blagajno, s katero upravlja Zavod za zdravstveno sodelovanje, plačujemo vsi delovni ljudje: Tisti z višjimi plačami neprimerno več kot tisti s podpovprečno ali minimalno plačo. Ob rekordni zaposlenosti prihodki ZZZS naraščajo – v letu 2021 so znašali 3,64 milijarde evrov, 383 milijonov evrov več kot leto poprej. 

Odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) naj bi prihodnje leto dosegli 4,3 milijarde evrov – 1,5 milijarde več kot v predkoronskem letu 2019. 

Vsemu temu denarju navkljub na prvi pregled in zdravstvene storitve čaka okoli 200 tisoč ljudi, od tega 49.000 na prvi pregled nedopustno dolgo. Brez osebnega zdravnika je skoraj 130.000 ljudi, na nekatere specialistične preglede se čaka tudi več let.

In ker ljudje nočejo umirati v čakalnih vrstah, je nezmožnost javnega zdravstva, da zdravstveno oskrbi vse paciente, odprla trg za razvoj vzporednih komercialnih zdravstvenih zavarovanj, kjer zasebne zavarovalnice plačnikom mesečne premije ob potrebi zagotovijo takojšen dostop do zdravnika ali specialista.  

Najambicioznejše med njimi za svoje zavarovance že gradijo zasebne bolnišnice. 

Pojav komercialnih zdravstvenih zavarovanj pa krajša čakalne vrste v javnem zdravstvu (ter ne obratno, kot trdijo protestniki skupine Glas ljudstva), saj ljudje dobijo odpravljeno storitev in s tem sprostijo mesto v čakalni vrsti za tiste, ki komercialnega zavarovanja ne koristijo. 

Zdravstveno zavarovanje v Sloveniji je obvezno in prostovoljno. Obvezno izvaja ZZZS in je zasnovano na načelu socialne pravičnosti in solidarnosti. Od delavca na minimalni plači se v zdravstveno blagajno letno steče 1.860 €, od delavca na povprečni plači 3.144 €, od zaposlenega na dvojni vrednosti povprečne plače pa 6.290 €.

Leta 1992 je bilo uvedeno tudi prostovoljno zavarovanje (danes t. i. "dopolnilno" zdravstveno zavarovanje ali DZZ). Ta se ne plačuje progresivno, temveč je za vse enako (z manjšimi nihanji glede na izbrano zavarovalnico) in znaša okrog 420 € letno.

Ker navkljub vsem tem plačilom obstajajo nedopustno dolge čakalne vrste, se v zadnjih letih razvija še vzporedni trg komercialnega (prostovoljnega) zdravstvenega zavarovanja.

Razvoj komercialnega zdravstvenega zavarovanja

Po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor se je od leta 1992, ko je bilo DZZ še pod okriljem ZZZS, temu pridružil še en ponudnik – zavarovalnica Adriatic Slovenica, danes del skupine Generali. Zaradi zahteve po ločenem izvajanju OZZ in DZZ je bila novembra 1999 ustanovljena Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, leta 2006 se je po reformi zakonodaje, ki ureja DZZ, ponudnikoma pridružila tudi Triglav zdravstvena zavarovalnica.

V Sloveniji poznamo tri vrste prostovoljnih zavarovanj – dopolnilno, dodatno in vzporedno. Po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor iz leta 2021 imamo v Sloveniji 10 takšnih ponudnikov.

	Generali	Triglav*	Vzajemna	Vita	PRVA	Sava*	Merkur
dopolnilno	✓	✓	✓
dodatno, tujina			✓	✓
dodatno, vzporedno, Slovenija	✓	✓	✓	✓		✓	✓
drugo			✓		✓	✓

 

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je formalno prostovoljno, a ga plačuje večina Slovencev, saj krije nekatera doplačila v javnem zdravstvu, ki jih obvezno zavarovanje ne. Pri vseh ponudnikih obsega enaka kritja, premije se razlikujejo glede na zavarovalnico, a minimalno.

Dodatna zdravstvena zavarovanja nudijo storitve in kritja, ki v javnem zdravstvenem sistemu niso na voljo. Običajno so to izplačila zavarovalne vsote ob diagnozi težkih bolezni ali za pomoč na domu.

Vzporedna zdravstvena zavarovanja krijejo storitve, ki so sicer tudi na voljo v javnem sistemu, vendar omogočajo višji standard – hitrejši sprejem, dostopnost do diagnoz, zdravljenja in zdravil brez doplačil.

Zakaj se je trg zdravstvenih zavarovanj sploh razvil? V zavarovalnici Generali ocenjujejo, da je javni zdravstveni sistem preobremenjen in se spopada s številnimi trajnimi težavami. Staranje prebivalstva, ki prinaša rast odhodkov zdravstvene blagajne, omejen obseg finančnih sredstev, dvig cen zdravil in postopkov zdravljenja, preobremenjenost in težja dostopnost splošnih zdravnikov, pomanjkanje zdravstvenega kadra. "Vse skupaj povzroča predolge čakalne dobe pri pridobivanju diagnoze, fizioterapijah, nekaterih nenujnih operacijah," ugotavljajo.

Poleg dopolnilnega v zavarovalnici Generali tržijo tudi dodatno zdravstveno zavarovanje. Največje je povpraševanje po zavarovanju Specialisti z asistenco, premija se glede na starost zavarovanca razlikuje, za stare od 56 do 65 let znaša na mesec 13,49 evra.

Komunikacija z zdravnikom za posvet ni omejena na 8-urni delovnik, v okviru te ponudbe je mogoče dobiti drugo zdravniško mnenje in psihološko pomoč v primeru hujših bolezni. Sklepajo ga (lahko) tudi podjetja, saj omogoča potencialno nižanje stroškov zaradi bolniških odsotnosti.



Potreba po tovrstnih zavarovanjih se po navedbah zavarovalnice Generali pojavlja v zadnjem desetletju. Generali nudi tudi zavarovanja, ki omogočajo višje kritje zdravil na recept in zavarovanja za lajšanje finančnih skrbi ob diagnozah raka ali benignega možganskega tumorja.



Z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem so se nedavno začeli ukvarjati tudi skupini Prva. V tržno nišo so vstopili zaradi "negativnih izkušenj in zdravstvenih zapletov, ki so jih mnogim prinesle dolge čakalne vrste oziroma pogosto otežena dostopnost zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu, na primarni in sekundarni ravni."

Povpraševanje je opazno pri paketih, ki omogočajo hiter dostop do zdravstvenih storitev – izdaje napotnic, specialističnih pregledov in diagnostičnih preiskav ter operativnih posegov. Zanimanje je tudi za drugo zdravniško mnenje. Letna premija je 250 evrov.

V Prvi med drugim ugotavljajo, da naj bi epidemija koronavirusa zaradi nedostopnosti storitev v javnem zdravstvu opazno povečalo tudi zanimanje podjetij za ureditev kolektivnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

 

Po novemberskem poročilu NIJZ je nad dopustno čakalno dobo za prvi pregled čakalo 49.435 oseb, za ostale zdravstvene preglede pa 55.467. Pri najnižji stopnji nujnosti napotnic so bile za prve preglede dopustne čakalne dobe presežene pri revmatoloških, nevroloških, kardioloških, dermatoloških in uroloških pregledih. Povprečna čakalna doba na tak revmatološki pregled je 958 dni.

Dopustna čakalna doba pri stopnji nujnosti "redno" ni bila spoštovana pri 21 vrstah zdravstvenih storitev. S stopnjo nujnosti "redno" bi na primer za operacijo torakalne anevrizme povprečno čakali 960 dni.



Največ čakajočih nad dopustno čakalno dobo je bolnikov, ki potrebujejo UZ vratnih žil (6552 oseb), operacijo sive mrene (5662) in operacije krčnih žil (4881).

Komercialno zavarovanje torej krpa luknje v javnem zdravstvenem sistemu

Podobno kot zavarovalnici ocenjuje tudi ekonomist Maks Tajnikar: "Čim manj potreb pokrijemo na ta način iz obveznega zavarovanja, tem več prostora naredimo za tržno zdravstvo."

Koliko bi torej plačevali, če ne želite na specialistični pregled čakati več mesecev ali celo let? Cene se razlikujejo glede na starost, stanje in zlasti pakete oz. kombinacije paketov – premije se gibljejo od dveh tretjin vsote, ki jo mesečno odštejete za dopolnilno (če niste bili brez njega več kot eno leto), do bistveno višjih številk.

Pri tem je treba biti pozoren tudi na druge elemente, in ne le na višino premije. Nekatere zavarovalnice na primer izrecno nudijo neomejeno število pregledov, a so omejene z letno zavarovalno vsoto, in/ali ob tem izključujejo določene specialistične preglede. Ob odločanju je smiselno skrbno preveriti in primerjati ponudbe glede na individualne potrebe, ki jih obseg storitev pokrije.

Ponudba je težko primerljiva, za koga morda tudi težko razumljiva. Zavarovalnice nudijo raznovrstne pakete, ki obsegajo široko paleto "nadstandarda" do zelo specifičnih zavarovanj za zobe.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije, presenetljivo, primerjav premij niso delali in nimajo podatkov o zadovoljstvu zavarovancev.