Naj ostane ali gre? Lahko ostane, če je milijon dolarjev zaslužil nepridobitno

Uredništvo
Vir: zajem zaslona Youtbe Topnews
POSLUŠAJ ČLANEK
Zadrega okrog predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela, ker je "izgubil" dokument, ki bi dokazoval, da pri svojem delu za FIFO ni kršil zakonodaje s področja integritete in preprečevanja korupcije, narašča. 

Poslanske skupine SDS, NSi in SNS so namreč vložile zahtevo za sklic seje mandatno-volilne komisije, na kateri bodo predlagali, da Tomažu Veselu preneha funkcija predsednika Računskega sodišča, saj njegovo nadzorno delo v FIFI z njo ni združljivo. 

Vesel namreč ne more dokazati, da je pridobil dovoljenje za opravljanje dejavnosti namenjene pridobivanju dohodka in premoženjske koristi v skladu s četrtim odstavkom 26. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, poudarjajo predlagatelji. 

Vesel potezo poslancev razume kot "nedostojen politični pritisk, ki mu ne bo podlegel", in vztraja pri trditvi, da za svoje nepridobitno delo pri FIFA ne potrebuje dovoljenja KPK.

V komentarju uredništva opozarjamo na zanimivo spremembo v Veselovi argumentaciji ter se sprašujemo, ali se ga da pokriti z izgovorom, da gre za politični pritisk zaradi revizijskega poročila o nabavi opreme. 

Načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo ni namenjeno institucijam, ki so nosilke oblasti, temveč je namenjeno preprečevanju zlorabe oblasti, ki gre vselej na račun ljudstva oziroma na račun pravic posameznika, pišejo predlagatelji.

"Eno od temeljnih jamstev neodvisnosti določene institucije je materialna varnost njihovih članov, saj je zaradi omejitev povezanih z nezdružljivostjo funkcije možnost iskanja dodatnih virov zaslužka zelo omejena," nadaljujejo.

Izpostavljajo, da Zakon o računskem sodišču določa več pozitivnih in negativnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati člani računskega sodišča, da lahko svoje delo opravljajo pošteno, vestno in nepristransko. Med negativnimi pogoji je tudi, da član računskega sodišča ne sme opravljati kateregakoli poklica ali pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije (med drugim v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZIntPK ne sme opravljati pridobitne dejavnosti nadzora v gospodarskih interesnih združenjih).

16. člen Zakona računskem sodišču:
(nezdružljivost funkcij na računskem sodišču z drugimi funkcijami in z opravljanjem določenih del oziroma dejavnosti)

(1)Funkcija člana računskega sodišča, funkcija vrhovnega državnega revizorja in funkcija sekretarja računskega sodišča (v nadaljnjem besedilu: funkcija na računskem sodišču) ni združljiva:
1. s funkcijo v državnem organu, organih lokalne skupnosti, politične stranke ali sindikata;
2. z delom v državnem organu, organu lokalne skupnosti ali pri nosilcu javnih pooblastil;
3. s članstvom v organu vodenja ali nadzora gospodarske družbe, gospodarske javne službe, sklada, zavoda ali zadruge;
4. z opravljanjem kateregakoli poklica ali pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije.

27. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije: 

Poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah.


"Tomaž Vesel je za svoje šestmesečno delo v Odboru in Pododboru v letu 2016 prejel 125.000 ameriških dolarjev (približno 103.700 evrov). To dejavnost še vedno opravlja, kar je razvidno iz letnih poročil FIFA ter za to prejema letno plačilo (samo v letu 2019 je prejel 246.000 USD)," pišejo v zahtevi za sklic seje.

In prav tega pogoja po prepričanju predlagateljev Tomaž Vesel zaradi svoje funkcije vodje Pododbora za nadomestila, ki določa pravila za določanje nadomestil v FIFA, ne izpolnjuje.

Zato poslanci SDS, NSi in SNS Mandatno-volilni komisiji na podlagi 201. člena PoDZ-1 predlagajo sprejetje sklepa, ki bi ugotovil, da je Vesel na FIFA začel opravljati pridobitno dejavnost nadzora, ki ni združljiva s funkcijo predsednika računskega sodišča, in ni pridobil dovoljenja za opravljanje dejavnosti namenjene pridobivanju dohodka in premoženjske koristi v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Zato mu preneha funkcija predsednika Računskega sodišča RS.

Vesel: ne potrebujem dovoljenja nikogar


Tomaž Vesel medtem vztraja, da dovoljenja KPK sploh ne potrebuje, saj je po njegovem FIFA tako po švicarskem kot po slovenskem pravu ustanova. "In to po 27. členu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije lahko delam in za to ne potrebujem prav nobenega dovoljenja, ne državnega zbora ne koga drugega."

Po njegovem prepričanju so argumenti predlagateljev že večkrat slišani in "predvsem pravno nevzdržni ter ne morejo prestati nobene resne pravne presoje katerega od organov, ki bi o tem lahko presojal."

Kot je še dejal za portal 24ur.com, gre po njegovo za "nedostojen in precej neutemeljen politični pritisk na neodvisno institucijo," ki, kot pravi, sovpada s časom tik pred izdajo revizijskega poročila o nabavi zaščitne opreme.

"Mislim, da je to zelo slaba usluga tako demokraciji kot kateremu koli neodvisnemu funkcionarju v Republiki Sloveniji," je še dodal v komentarju za 24ur.com.

KOMENTAR: Uredništvo
Je slaba usluga demokraciji zahteva, da se zadeve razčistijo ali Veselovo sklicevanje na politični pritisk?
V minulih mesecih smo se že lahko prepričali, da Tomaž Vesel ni tiste vrste javni funkcionar, ki bi mu osrednji mediji pri zadevah, kot je nezdružljivost opravljanje funkcij pri tako visokih zaslužkih, gledali pod prste, kot so to recimo Aleksandri Pivec za narezek in prenočitev v Izoli in na Krasu. Pravzaprav so zadnji meseci naplavili kar nekaj posameznikov, za katere se zdi, da so v tem smislu medijsko nedotakljivi: denimo Rok Čeferin s svojimi "napakami" na ustavnem sodišču, pa Bojan Veselinović pri vztrajanju, da lastniku ne odda poslovne dokumentacije, pa še kdo. Tudi tokrat se pozornost preobrača na politično dimenzijo očitkov Tomažu Veselu, ki nedvomno obstaja. Jasno je, da so tudi politično motivirani, a to ne bi smelo vplivati na obravnavo ali presojo o tem, ali so, glede na obstoječo zakonodajo, upravičeni. Kako delikatna je zadeva za Vesela, je navsezadnje razvidno od razvoja njegove argumentacije, zakaj pri njegovem dobičkonosnem poslu za FIFO ne gre za pridobivanje dohodka, oziroma da ne podlega zakonskim zahtevam po nezdružljivosti funkcij. Najprej se je skliceval na to, da za FIFA opravlja "športno dejavnost". Nato je trdil, da je od prejšnjega predsednika KPK dobil pozitivno mnenje za hkratno opravljanje obeh funkcij. Zdaj, ko teh dokumentov ni mogoče nikjer najti, pa vztraja, da jih niti ne potrebuje. V resnici pa, upoštevajoč duha protikorupcijske zakonodaje, je dilema dokaj enostavna - na njej se razne funkcionarje - od lokalnih do državnih, lovi na postranske zaslužke v višini od nekaj sto evrov navzgor. Tukaj pa gre za vprašanje, ali delo, s katerim nekdo zasluži milijon dolarjev v štirih letih, res lahko upravičimo kot neko mimogrede prostočasno neprofitno dejavnost. Seveda pa se bo ta boj, če ali ko bo prešel iz politične v pravno sfero, lovil okoli variacij interpretacij, ki jih omogočajo točno tako zapisani zakonodajni členi. V javni razpravi, ki jo diktirajo dominantni mediji, pa seveda niti to ne - v njihovi interpretaciji gre pač za še en politični poseg desnosredinske oblasti v neodvisno institucijo, kot pri praktično vsem ostalem, kar počne ta avtokratska vlada. Zelo redki pa se vprašajo, ali ni ravno odnos "vsega je kriv Janša" slabša usluga demokraciji od vsega, kar predsedniku vlade kdaj nemara tudi upravičeno očitajo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Robert Golob
»Tomaž Vesel je bil k odstopu prisiljen«
  • 13. 09. 2024
Tomaž Vesel
Vesel(o)vanje
  • 19. 09. 2024
Litijska
Novi revizorji nakupa stavbe na Litijski v poslih s podjetjem GEN Energija
  • 21. 10. 2024