Na vidiku konec optimizma, med Slovenci raste nezadovoljstvo #anketa
POSLUŠAJ ČLANEK
Obdobje splošnega optimizma se v Sloveniji očitno končuje. Ob nekaterih drugih kazalcih slednje zaznava tudi redna raziskava Ogledalo Slovenije, podjetja Valicon.
Po obdobju naraščajočega pozitivnega osebnega razpoloženja in zadovoljstva s stanjem v družbi, se zdaj kazalci obračajo navzdol.
Najvišje zaupanje med institucijami imajo mala podjetja, policija in vojska, čeprav ljudje vsem naštetim zaupajo manj kot pred letom dni. Ljudje pa bolj kot lani zaupajo šolstvu, predsedniku republike, zdravstvu, Cerkvi in politični opoziciji.
Zgolj v letu dni je drastično padlo zaupanje v RTV Slovenija, banke in trgovska podjetja.
Med poklici ljudje še vedno najbolj zaupajo gasilcem, medicinskim sestram, znanstvenikom, malim podjetnikom in zdravnikom. Skokovito je naraslo zaupanje v odvetnike, približno enako skokovito pa padlo zaupanje v univerzitetne profesorje.
"Preobrat v trendu osebnega razpoloženja in zadovoljstva s stanjem v družbi, ki ga beležimo v naši raziskavi, sovpada z ugotovitvami nekaterih drugih meritev, izvedenih v zadnjih mesecih," pravi Andraž Zorko s podjetja Valicon. Pri tem izpostavlja tudi jesenski padec podpore vladi, poročilo SURS-a o slabšem razpoloženju potrošnikov konec poletja ter pričakovanja v zvezi z bodočim finančnim stanjem in obsegom potrošnje (Potrošniški monitor).
Odstotek zelo nezadovoljnih in zadovoljnih v Sloveniji je vse od krize leta 2012 padal, do preobrata v letošnjem letu. Če je bilo še lani (zelo) nezadovoljnih 44 odstotkov vprašanih, je sedaj takšnih 51 odstotkov. In če je bilo lani (zelo) zadovoljnih 28 odstotkov vprašanih, jih je letos dobra petina, enako kot predlansko leto.
Andraž Zorko izpostavlja, da tudi raziskava Potrošniški monitor, s katero merijo spremembe v nakupnih navadah in občutja potrošnikov, kaže podoben obrat navzdol, predvsem glede pričakovanj v zvezi s prihodnjim osebnim finančnim stanjem in obsegom potrošnje. Kot pravi, potrošniki sami omenjajo prihajajočo krizo, ki »naj bi se zgodila«, pri tem pa pogosto omenjajo medije kot vir za takšno razmišljanje.
"Obstaja torej povsem realna bojazen, da bi na znižanje gospodarske rasti lahko vplivalo tudi preventivno vedenje potrošnikov, ki bi se v pričakovanju recesije začeli vesti bolj preudarno še preden bi recesija dejansko nastopila," opozarja Zorko.
Tudi pri navajanju zaupanja v institucije sodelujočih anketirancev so pri Valiconu zaznali precejšnje premike tako v pozitivni kot negativni smeri. Slovenci sicer še vedno najbolj zaupamo malim slovenskim podjetjem, podjetju v katerem delamo, policiji, vojski in velikim slovenskim podjetjem.
A mala slovenska podjetja, policija in vojska so dobili nižjo oceno zaupanja kot pred letom dni. Največji padec zaupanja (-13) je sicer zabeležila RTV Slovenija, ki beleži negativno stopnjo zaupanja (več ljudi ji ne zaupa kot ji zaupa). Prav tako ljudje manj zaupajo bankam (-11) in trgovskim podjetjem.
Pretežno negativno stopnjo zaupanja ljudje kažejo tudi do vseh političnih institucij. Še najbolj zaupajo županom in Evropski komisiji. Povsem na dnu zaupanja v institucije pa so vlada, stranke opozicije, stranke vladne koalicije in državni zbor. Glede na lani pa je občutna rast zaupanja v stranke opozicije - za 7 odstotnih točk v smer zaupanja.
Po drugi strani pa največjo rast zaupanja, morda presenetljivo, beleži zdravstvo (+ 7 glede na lani), tudi šolstvo (+5), predsednik republike (+5), pa javna uprava, sindikati in Cerkev (vsi + 4). Kljub vsemu pa, razen prvih treh navedenih, tem institucijam več ljudi ne zaupa kot zaupa.
Med poklici in posamezniki Slovenci še vedno najbolj zaupajo gasilcem, medicinskim sestram in znanstvenikom, vse bolj tudi malim podjetnikom (+7), zdravnikom (+7) in malemu človeku z ulice (+9). Nepričakovano skokovito rast zaupanja so deležni odvetniki (+18), a so po zaupanju še vseeno v spodnjem delu lestvice na 18. mestu.
Je pa izplačevanje neupravičenih dodatkov na 11. mesto potisnilo univerzitetne profesorje (-13 odstotnih točk). Šele na 18. mestu so novinarji (-7). Duhovniki so na 21. mestu, a beležijo 6 odstotnih točk boljše razmerje kot pred letom dni. Povsem na dnu so državni uradniki, vladni politiki in politiki na splošno.
[podcast_playlist series="tedenski-izbor" limit="7"]
Po obdobju naraščajočega pozitivnega osebnega razpoloženja in zadovoljstva s stanjem v družbi, se zdaj kazalci obračajo navzdol.
Najvišje zaupanje med institucijami imajo mala podjetja, policija in vojska, čeprav ljudje vsem naštetim zaupajo manj kot pred letom dni. Ljudje pa bolj kot lani zaupajo šolstvu, predsedniku republike, zdravstvu, Cerkvi in politični opoziciji.
Zgolj v letu dni je drastično padlo zaupanje v RTV Slovenija, banke in trgovska podjetja.
Med poklici ljudje še vedno najbolj zaupajo gasilcem, medicinskim sestram, znanstvenikom, malim podjetnikom in zdravnikom. Skokovito je naraslo zaupanje v odvetnike, približno enako skokovito pa padlo zaupanje v univerzitetne profesorje.
"Preobrat v trendu osebnega razpoloženja in zadovoljstva s stanjem v družbi, ki ga beležimo v naši raziskavi, sovpada z ugotovitvami nekaterih drugih meritev, izvedenih v zadnjih mesecih," pravi Andraž Zorko s podjetja Valicon. Pri tem izpostavlja tudi jesenski padec podpore vladi, poročilo SURS-a o slabšem razpoloženju potrošnikov konec poletja ter pričakovanja v zvezi z bodočim finančnim stanjem in obsegom potrošnje (Potrošniški monitor).
Odstotek zelo nezadovoljnih in zadovoljnih v Sloveniji je vse od krize leta 2012 padal, do preobrata v letošnjem letu. Če je bilo še lani (zelo) nezadovoljnih 44 odstotkov vprašanih, je sedaj takšnih 51 odstotkov. In če je bilo lani (zelo) zadovoljnih 28 odstotkov vprašanih, jih je letos dobra petina, enako kot predlansko leto.
Andraž Zorko izpostavlja, da tudi raziskava Potrošniški monitor, s katero merijo spremembe v nakupnih navadah in občutja potrošnikov, kaže podoben obrat navzdol, predvsem glede pričakovanj v zvezi s prihodnjim osebnim finančnim stanjem in obsegom potrošnje. Kot pravi, potrošniki sami omenjajo prihajajočo krizo, ki »naj bi se zgodila«, pri tem pa pogosto omenjajo medije kot vir za takšno razmišljanje.
"Obstaja torej povsem realna bojazen, da bi na znižanje gospodarske rasti lahko vplivalo tudi preventivno vedenje potrošnikov, ki bi se v pričakovanju recesije začeli vesti bolj preudarno še preden bi recesija dejansko nastopila," opozarja Zorko.
Večji premiki tudi pri zaupanju v institucije in poklice
Tudi pri navajanju zaupanja v institucije sodelujočih anketirancev so pri Valiconu zaznali precejšnje premike tako v pozitivni kot negativni smeri. Slovenci sicer še vedno najbolj zaupamo malim slovenskim podjetjem, podjetju v katerem delamo, policiji, vojski in velikim slovenskim podjetjem.
Andraž Zorko, Valicon: "To so torej institucije, ki predstavljajo temeljne vrednote Slovencev – delo, varnost, zdravje, izobraževanje, mir – in ki hkrati predstavljajo temelj uspešnosti in zadovoljstva državljanov z državo, v kateri delujejo in živijo. Prav nasprotno pa velja za institucije, ki predstavljajo izvršno, zakonodajno in sodno vejo oblasti, javno upravo, cerkev, banke, sindikate in medije."
A mala slovenska podjetja, policija in vojska so dobili nižjo oceno zaupanja kot pred letom dni. Največji padec zaupanja (-13) je sicer zabeležila RTV Slovenija, ki beleži negativno stopnjo zaupanja (več ljudi ji ne zaupa kot ji zaupa). Prav tako ljudje manj zaupajo bankam (-11) in trgovskim podjetjem.
Pretežno negativno stopnjo zaupanja ljudje kažejo tudi do vseh političnih institucij. Še najbolj zaupajo županom in Evropski komisiji. Povsem na dnu zaupanja v institucije pa so vlada, stranke opozicije, stranke vladne koalicije in državni zbor. Glede na lani pa je občutna rast zaupanja v stranke opozicije - za 7 odstotnih točk v smer zaupanja.
Po drugi strani pa največjo rast zaupanja, morda presenetljivo, beleži zdravstvo (+ 7 glede na lani), tudi šolstvo (+5), predsednik republike (+5), pa javna uprava, sindikati in Cerkev (vsi + 4). Kljub vsemu pa, razen prvih treh navedenih, tem institucijam več ljudi ne zaupa kot zaupa.
Med poklici in posamezniki Slovenci še vedno najbolj zaupajo gasilcem, medicinskim sestram in znanstvenikom, vse bolj tudi malim podjetnikom (+7), zdravnikom (+7) in malemu človeku z ulice (+9). Nepričakovano skokovito rast zaupanja so deležni odvetniki (+18), a so po zaupanju še vseeno v spodnjem delu lestvice na 18. mestu.
Je pa izplačevanje neupravičenih dodatkov na 11. mesto potisnilo univerzitetne profesorje (-13 odstotnih točk). Šele na 18. mestu so novinarji (-7). Duhovniki so na 21. mestu, a beležijo 6 odstotnih točk boljše razmerje kot pred letom dni. Povsem na dnu so državni uradniki, vladni politiki in politiki na splošno.
Prvič po sedmih letih, odkar spremljamo zadovoljstvo državljanov s "splošnim stanjem v Sloveniji", je delež nezadovoljnih višji kot v predhodnem obdobju in zopet dosega več kot polovico anketiranih. Več podatkov in interpretacij tule: https://t.co/8tn3gPUQ5B#OgledaloSlovenije pic.twitter.com/wJcgpD4Hj6
— VALICON (@VALICONGROUP) November 21, 2019
[podcast_playlist series="tedenski-izbor" limit="7"]
Zadnje objave
Odkrili močno povezavo med zdravjem črevesa in možgani
14. 9. 2024 ob 19:15
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25
Dr. Anton Olaj: »Varnost je ustavna kategorija, ki jo ima občan pravico zahtevati«
14. 9. 2024 ob 12:38
Do Kosijevega doma na Vogarju
14. 9. 2024 ob 9:00
Nomen est omen (Ime je znamenje, pomen)
14. 9. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Slabo vreme odneslo prireditev Kravji bal v nedeljo v Ukancu pri Bohinjskem jezeru
13. 9. 2024 ob 19:08
Romska družina Strojan – spodletel družbeni eksperiment
13. 9. 2024 ob 17:10
Ekskluzivno za naročnike
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25
Preberite: nova - 165. številka Domovine
11. 9. 2024 ob 6:10
Domovina 165: Vlada romsko problematiko zgolj opazuje
11. 9. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
SEP
14
SEP
14
SEP
15
Odmev poletja, koncert Vokalne skupine Karina z gosti
18:00 - 20:00
SEP
15
Koncert iz sklopa "Večeri v atriju": PRIFARSKI MUZIKANTI
19:00 - 21:00
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
5. 9. 2024 ob 16:20
V katerih letih se najbolj postaramo?
30. 8. 2024 ob 21:15
2 komentarja
Alojzij Pezdir
Najotipljivejši znak nezadovoljstva in apatičnosti državljanov je nizka volilna udeležba, ki se na državnozborskih volitvah giblje okoli polovične abstinence volilnih upravičencev.
Žal se vladajoča strankokracija tega ključnega problema za razvoj in razmah vsakršne polnokrvne demokracije in resnične vladavine prava, ne zaveda ter ga tudi preko svojih medijskih maserjev in dreserjev javnega mnenja samopašno podcenjuje in alibično odriva na obrobje skrbi.
Nizka stopnja demokracije znotraj posameznih političnih strank ter absolutna prevlada centralističnega modela organiziranja in vladanja tako v strankah kot na ravni države sta dve ključni in vse bolj pogubni oviri oz. blokadi za nujni razmah resnične večstrankarske parlamentarne demokracije in političnega ter pokrajinskega policentrizma.
Posledica politične razvojne blokade je dobesedna družbena "zarobljenost" in vklenjenost v diktaturo vladajoče strankokracije "statusa quo" s centri politične, gospodarske, socialne in kulturne moči ter vpliva izključno v Ljubljani kot glavnem mestu in pravzaprav edinem razvitem urbanem središču sodobne države.
veteranka
Pred nezadovoljstvom upokojencev je vlada sedaj varna, saj nam bo prihodnje leto podarila 6 evrov dodatka !!!
HA.-HA !!!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.