Na rasizem so pozorni vsi, kaj pa kolorizem? Bolje je biti malo svetlejši črnec. Ali pa Indijec ...

Foto: Shutterstock
POSLUŠAJ ČLANEK
Vsi vemo, kaj je rasizem, in vsi, vsaj približno kulturni ljudje, nadvse pozorno pazimo, da ne bi storili ali rekli kaj takega, kar bi bilo rasistično oziroma zaradi česar bi nas lahko kdo označil za rasista. V sodobnem svetu je beseda rasist žaljivka.

Morda si predstavljajmo svet črno-belo, in če nam glavo polni woke agenda, morda živimo v pravljičnem prepričanju o grdih zlobnih rasističnih belcih in ubogih dobrih ljudeh, ki imajo … no, temnejšo barvo kože.

Vendar svet ne deluje tako in stvari niso črno-bele. Dobesedno. Imajo veliko odtenkov. Tako odtenkov kože kot rasizma. Eden od najbolj problematičnih je »colorism« ali kolorizem.

V SSKJ beseda kolorizem pomeni zgolj slikarski izraz, toda globalno ima precej bolj negativen prizvok.

Kolorizem je oblika diskriminacije, ki daje prednost svetlopoltim pripadnikom iste etnične skupine. Kljub velikemu vplivu na ljudi po vsem svetu se o njem komajda razpravlja.

Ljudje, ki kolorizem izvajajo, so sami ali bi lahko bili zaradi svoje barve kože nekaj desetletij nazaj sami tarče rasizma. A jih to ne ovira pri tem, da ne bi bili sami diskriminatorni v odnosu do ljudi, ki imajo bolj temno kožo od njihove, čeprav pripadajo njihovi »rasi«.

Ne gre le za ameriški, ampak globalni problem. V številnih državah Afrike, Azije in Južne Amerike so svetlejši toni kože zaželeni in pogoj uspeha. Nedavne raziskave iz ZDA kažejo, da je socialno-ekonomska in zdravstvena neenakost med temnopoltimi Američani pogosto podobna ali celo večja kot tista, ki obstaja med belci in temnopoltimi.

Zgodovina


Sicer se danes izvor kolorizma očita kolonialistom, ki so ustvarjali delitev med zasužnjenimi Afričani in spodbujali idejo, da je idealna podoba biti čim bližje belemu. V hiši so lahko delali le bolj svetlopolti sužnji, medtem ko so bili bolj temnopolti podvrženi težkim razmeram na poljih. Eden od vidikov kolorizma je tudi spolno izkoriščanje suženj. Potomci tega izkoriščanja so bili svetlejše poti in so bili zaradi genetske povezanosti z gospodarjem privilegirani.

Toda korenine kolorizma so veliko starejše. Najdemo jih že v antiki in pravzaprav tako daleč nazaj, kot beležimo zgodovino. Star azijski pregovor pravi: "Bela koža nadomesti sedem pomanjkljivosti." Fascinacija s svetlo kožo torej sega daleč v čase pred kolonializmom in najbrž moramo njeno mesto iskati globoko v človeški psihi.

Posebne tarče kolorizma so ženske


Kolorizem posebno močno zadeva ženske. Moški s temnejšo poltjo se lahko na družbeno sprejemljiv način poroči s svetlejšo žensko, toda temnejše ženske tega privilegija praviloma nimajo.

Foto: zajem zaslona Bored panda


Kozmetika, namenjena beljenju kože, obrača milijarde, in to večinoma v državah s temnopoltim prebivalstvom. Tudi zahodna kozmetika, ki se pri nas prodaja z lepo zvenečimi slogani o opolnomočenju žensk.

Indijske spletne strani za poroke od uporabnikov zahtevajo, da preko posebnega filtra določijo svoj barvni odtenek. Za neveste dogovorjenih porok so zaželena dekleta svetlejše polti. Dostop do izobrazbe, zaposlitvenih priložnosti, celo zdravstvene oskrbe je povezan z odtenkom polti.

To tematiko obravnava tudi film Passing.

Kolorizem v medijih


Čeprav se včasih zgražamo, nam je smešno in deluje umetno ter zgodovinsko netočno, da v filmih ali serijah s srednjeveško tematiko na evropskih dvorih tu in tam nastopajo temnopolti igralci. Vendar to ni nič v primerjavi s tem, kako v medijski in filmski industriji v deželah s pretežno temnopoltim prebivalstvom nastopajo izrazito svetlopolti ljudje. Indijski Bollywood, ki ima mimogrede večjo filmsko produkcijo kot Hollywood, najema skoraj izključno svetlopolte Indijce. Liki, ki jih upodablja temnopolta igralska zasedba, so večinoma reveži ali kriminalci. Vloge za bogate, premožne in izvrstne so rezervirane samo za svetle igralce.

Trend je močno opazen tudi v ZDA, kjer so temnopolti raperji večinoma obkroženi s svetlopoltimi plesalkami. Tudi sicer so, razen redkih izjem, ameriške temnopolte zvezdnice znotraj svoje rasne skupine izrazito svetlopolte.

O kolorizmu se je začelo glasno govoriti šele pred kratkim. Na življenja temnopoltih ljudi ima danes morda večji vpliv kot sam rasizem. Kot je zapisala ena od aktivistk proti kolorizmu: »Če bi belci jutri izginili s planeta, bi kolorizem še vedno obstajal v naših skupnostih, in to je morda najbolj boleče.«



Diskriminacija na črti človeškega srca

V našem okolju pojma rasizma kot tudi kolorizma verjetno težko razumemo, saj ga poznamo le iz literature, medijev in filmov. Se pravi teorije. Če želimo preveriti svoj odnos do tega vprašanja, bi se morali najbrž vprašati, kakšen je naš odnos do Romov oz. ciganov, ki so pravzaprav edina druga rasna skupina, s katero Slovenci sobivamo. Gre seveda za večplastno vprašanje, toda neke vrste kolorizem je prisoten tudi znotraj njihove skupnosti. O tem piše hrvaški pisatelj Kristian Novak v svojem delu Ciganin, ali najljepši.

V resnici sploh ne gre za barvo kože. Gre preprosto za dejstvo, da imamo ljudje v sebi neko prirojeno nagnjenje (izvirni greh?), da drugim, zaradi česarkoli že, odrekamo enako dostojanstvo, kot ga imamo sami. Stopnja melanina ne more vplivati na dostojanstvo, lepoto, inteligenco, dobroto, sposobnost, pridnost, uspešnost, zveličanje … lahko pa vpliva zaničevanje, poniževanje, zapostavljanje, odrekanje priložnosti …

Diskriminacija se torej ne dogaja le na ravni belci–črnci, ampak se, če parafraziramo Solženicina, dogaja na črti človekovega srca. Za boljši in pravičnejši svet si bomo morali prizadevati vsi. Ne glede na barvo kože.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

FEB
24
FEB
25
Intervju: Franc Cukjati
21:00 - 21:45
FEB
27