Na Ljubljano po dolgem času posijalo rumeno sonce na modrem nebu
Če ste se razveselili (ali pa ustrašili), da naslov napoveduje politično zmago SDS-a v slovenski prestolnici, potem vas moramo razočarati (ali potolažiti). Optimistično sporočilo se nanaša na optimistične podatke, da je v času koronavirusne krize zrak nad Ljubljano postal bistveno čistejši.
Zadnje raziskave so namreč pokazale veliko zmanjšanje onesnaženja zraka z dušikovimi oksidi in delci v času ukrepov proti epidemiji, predvsem zaradi zapiranja tovarn, omejitev gibanja in s tem posledično zmanjšanja prometa.
Ljubljana se v tem delu leta običajno duši v prometu. Na delo se v Ljubljano vsak dan pripelje 130 tisoč ljudi, večinoma z avtomobilom, saj po železnici v Ljubljano dnevno prispe le 10 tisoč potnikov, pa še to so večinoma dijaki in študentje. Obenem prestolnico obremenjuje tudi tranzitni potniški in tovorni promet po obeh krakih ljubljanske obvoznice. Ter seveda industrija in kurišča biomase.
Prav promet in kurjenje biomase (lesa) sta glavna vira onesnaževanja s črnim ogljikom v Sloveniji. Raziskovalna skupina podjetja Aerosol d.o.o. koncentracije slednjega meri na dveh lokacijah v Ljubljani - v BTC, ki je urbano zaledje in industrijski ter nakupovalni del mesta, ter v Šmartnem, ki je eno od predmestij.
Kot pišejo v povzetku svoje študije, se v tretjem tednu izolacije ter izvajanja drugih ukrepov, predpisanih od oblasti, močno poznajo na kvaliteti ljubljanskega zraka.
Običajno so koncentracije izpustov v BTC-ju dvakrat višje kot v predmestju: »Po uvedbi ukrepov sredi meseca marca smo opazili le jutranje povišanje koncentracij, medtem ko so se te čez dan znižale in so primerljive tistim v predmestju,« pišejo avtorji študije.
Kot poglavitni vzrok za nižjo onesnaženost navajajo skoraj popolno ustavitev prometa. Sicer na stanje onesnaženosti zraka vpliva tudi vreme, vendar dosedanje meritve nakazujejo, da je zrak v mestu po sprejetju ukrepov bistveno čistejši.
Epidemija tako ponuja priložnost razmisleka, kakšne politike bi bilo smiselno podvzeti, da bi se kakovost življenja v Ljubljani in drugih mestih Slovenije zvišala, svojo sporočilo zaključujejo strokovnjaki.
Zadnje raziskave so pokazale tudi veliko zmanjšanje onesnaženosti zraka z dušikovimi oksidi in delci na Kitajskem in v Severni Italiji v času ukrepov. Predvsem zaradi zapiranja tovarn, omejitev gibanja in s tem posledično zmanjšanja prometa.
Podoben razvoj, vendar bolj postopen, je bil na globalni ravni opažen v začetku prejšnje recesije, a je v letih kasneje sledilo opazno poslabšanje, saj se je po svetu začela povečevati uporaba cenejših virov energije, kot sta premog in les.
Zadnje raziskave so namreč pokazale veliko zmanjšanje onesnaženja zraka z dušikovimi oksidi in delci v času ukrepov proti epidemiji, predvsem zaradi zapiranja tovarn, omejitev gibanja in s tem posledično zmanjšanja prometa.
Ljubljana se v tem delu leta običajno duši v prometu. Na delo se v Ljubljano vsak dan pripelje 130 tisoč ljudi, večinoma z avtomobilom, saj po železnici v Ljubljano dnevno prispe le 10 tisoč potnikov, pa še to so večinoma dijaki in študentje. Obenem prestolnico obremenjuje tudi tranzitni potniški in tovorni promet po obeh krakih ljubljanske obvoznice. Ter seveda industrija in kurišča biomase.
Prav promet in kurjenje biomase (lesa) sta glavna vira onesnaževanja s črnim ogljikom v Sloveniji. Raziskovalna skupina podjetja Aerosol d.o.o. koncentracije slednjega meri na dveh lokacijah v Ljubljani - v BTC, ki je urbano zaledje in industrijski ter nakupovalni del mesta, ter v Šmartnem, ki je eno od predmestij.
Kot pišejo v povzetku svoje študije, se v tretjem tednu izolacije ter izvajanja drugih ukrepov, predpisanih od oblasti, močno poznajo na kvaliteti ljubljanskega zraka.
Običajno so koncentracije izpustov v BTC-ju dvakrat višje kot v predmestju: »Po uvedbi ukrepov sredi meseca marca smo opazili le jutranje povišanje koncentracij, medtem ko so se te čez dan znižale in so primerljive tistim v predmestju,« pišejo avtorji študije.
Kot poglavitni vzrok za nižjo onesnaženost navajajo skoraj popolno ustavitev prometa. Sicer na stanje onesnaženosti zraka vpliva tudi vreme, vendar dosedanje meritve nakazujejo, da je zrak v mestu po sprejetju ukrepov bistveno čistejši.
Epidemija tako ponuja priložnost razmisleka, kakšne politike bi bilo smiselno podvzeti, da bi se kakovost življenja v Ljubljani in drugih mestih Slovenije zvišala, svojo sporočilo zaključujejo strokovnjaki.
Vladna infektologinja Baovićeva "izjemno srečna", da se Sloveniji ni zgodila Lombardija
"Ko smo začetek marca v Lombardiji opazovali podatke, se je bilo treba v Sloveniji resno pripraviti na epidemijo, Izjemno smo srečni, da se situacija iz Lombardije pri nas ni ponovila.
Če smo po približno petih tednih preračunali, kakšno bi bilo stanje v Sloveniji, če bi šlo tako kot v Lombardiji, bi morali v intenzivnih oddelkih imeti hospitaliziranih okoli 150 bolnikov (imamo jih 61), na drugih oddelkih 1200 bolnikov (imamo 302). Številke po šestih tednih so bistveno, bistveno nižje.
Res bi se vam rada zahvalila, da smo se držali ukrepov in da se nam ni zgodila tragedija, ki je bila pred vrati. Kot narod smo lahko ponosni nase. Ne gre za ukrepe, ki jih kdo predpiše, gre za to, kako jih kdo upošteva."
"Ko smo začetek marca v Lombardiji opazovali podatke, se je bilo treba v Sloveniji resno pripraviti na epidemijo, Izjemno smo srečni, da se situacija iz Lombardije pri nas ni ponovila.
Če smo po približno petih tednih preračunali, kakšno bi bilo stanje v Sloveniji, če bi šlo tako kot v Lombardiji, bi morali v intenzivnih oddelkih imeti hospitaliziranih okoli 150 bolnikov (imamo jih 61), na drugih oddelkih 1200 bolnikov (imamo 302). Številke po šestih tednih so bistveno, bistveno nižje.
Res bi se vam rada zahvalila, da smo se držali ukrepov in da se nam ni zgodila tragedija, ki je bila pred vrati. Kot narod smo lahko ponosni nase. Ne gre za ukrepe, ki jih kdo predpiše, gre za to, kako jih kdo upošteva."
Zrak precej čistejši tudi na Kitajskem in v Severni Italiji
Zadnje raziskave so pokazale tudi veliko zmanjšanje onesnaženosti zraka z dušikovimi oksidi in delci na Kitajskem in v Severni Italiji v času ukrepov. Predvsem zaradi zapiranja tovarn, omejitev gibanja in s tem posledično zmanjšanja prometa.
Podoben razvoj, vendar bolj postopen, je bil na globalni ravni opažen v začetku prejšnje recesije, a je v letih kasneje sledilo opazno poslabšanje, saj se je po svetu začela povečevati uporaba cenejših virov energije, kot sta premog in les.
Zadnje objave
Gadi Eisenkot, izzivalec Netanjahuja
26. 10. 2026 ob 18:42
Žugelj napoveduje obračun zaradi odtekanja podatkov, znova odprl tudi vprašanja o GEN-I
26. 10. 2026 ob 17:48
Zmaga srbskih študentov: po slavju je čas za konkretne korake
26. 10. 2026 ob 16:48
Bencin se ceni, dizel in kurilno olje dražja: koliko bomo plačali od jutri?
26. 10. 2026 ob 15:04
Francoski podjetnik svari Evropejce: »Ne volite levice!«
26. 10. 2026 ob 12:00
Bencinarji po letu 2035: zadnjo besedo bodo imela pogajanja
26. 10. 2026 ob 10:31
Ekskluzivno za naročnike
Cenene sladkarije
26. 10. 2026 ob 6:00
Izključeni otroci
25. 10. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
OCT
29
OCT
29
22. Koroški dnevi: Okrogla miza
19:00 - 21:00
NOV
01
NOV
02
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 19:00
Video objave
[Video] Dr. Nir Shaviv: Podnebja ne določa samo CO2 (Vroča tema, 22. 10. 2026)
22. 10. 2026 ob 17:49
9 komentarjev
Rajko Podgoršek
Virus je dosegel več kot Greta z vso medijsko mašinerijo. Ljudje morajo sami spoznati dobrobit bolj ekološkega obnašanja, s politično prisilo se nič ne doseže. Nobenih mladinskih podnebnih štrajkov ni potrebnih. :)
Kraševka
Nekateri raje ŠTRAJKAJO, kot delajo. Živ dokaz tega je Tito, ki si je s ŠTRAJKOM pred vojno (ko je bil še delavec, je organiziral štrajke) in REVOLUCIJO med vojno in takoj po njej, izbojeval položaj KRALJA. Kajti prilastil si je vse dvorce KRALJA Karadđorđeviča in v njih živel, kot kralj, le naziv je zamaskiral v predsednik. Njegov slog življenja, pa je ostal na kraljevi ravni. Čez približno 14 dni, bo 40 let njegovega "odhoda" iz tega sveta - v Ljubljani. Za mnoge pa je še vedno živ in ti častilci so privrženci ŠTRAJKA, USTAJNIKOV in SOVRAŽNIH shodov, s katerim onesnažujejo okolico.
IgorP
Kraševka Ti bi lahko napisala novo knjigo o Titu! Obvladaš!
MEFISTO
Jaz bi pa naredil recenzijo, da ji bi ne kaj ušlo.
debela_berta
Na podoben način je imel Bukarešto okrašeno Ceausescu :) Ali pa Reza Pahlavi ulice iranskih mest. Ali pa Enver po fasadah Tiranskih blokov.
MEFISTO
Igor in debela berta, povejta mi, zakaj je bilo treba za podobno neumnost pokuriti dve imeni istega genija in dodatno onesnažiti okolje ter neuspešno poskusiti zatemniti sonce na modri podlagi?
IgorP
Bo potemtakem čistejši zrak tudi v prihodnje izgovor za omejevanje gibanja in večjega nadzora nad ljudmi, kar je cilj raznih diktatur!
MEFISTO
Da, Igor! Toda diktatura, ki jo imam v mislih in ki se nam vsiljuje, bo znova prinesla temo v nekoč slovensko Ljubljano in v Slovenijo.
Kraševka
DOBER prispevek. Zaključek pa je pika na i .
"Greta" ima res veliko moč.
Premagala je vse ZNANSTVENIKE, ko se je pojavila v Združenih narodih, pa v EU parlamentu. Povsod so ji ploskali.
Sedaj, ko so se "toplogredni plini" zmanjšali, pa spet ljudje v "luft" skačejo, da je prišla v Evropo in na druge kontinente, prava katastrofa. Nihče več ne ploska "Greti".
Kaj pa, če je "ista pomembna skupina" ustvarila Greto, MIGRACIJE in še Covid-19 ?
Nekateri sušljajo, da so bili v dobri navezi: Barak Obama, ZN in Soros.
Kaos in pravo katastrofo pa nosi sedaj celi svet. Pri vsaki stvari, je tudi nekaj dobrega in to je Čisti zrak. Toda dihati ga moramo z maskami.
To me spominja na DUNAJSKEGA CESARJA, kako je vzdihnil, ko so Dunaj oblegali Turki. Dejal je: "Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre".
Danes bi lahko rekli: "Kaj pomaga čisti zrak, če pa na sveži zrak v mestni PARK, ne smem".
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.