Na krilih protivladnega naboja zbrali podpise za referendum, čeprav Zakon o vodah namesto zasebne v ospredje postavlja javno korist

Gibanje Za pitno vodo je danes v državni zbor prineslo, kot pravijo, 48.479 overjenih podpisov volivcev in volivk, ki so podprli pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli Zakona o vodah. DZ mora sedaj dokončno pregledati vlogo ter v sedmih dneh določiti datum referenduma. Od dneva razpisa referenduma do datuma glasovanje ne sme miniti manj kot sedem in ne več kot 365 dni.

Novelo Zakona o vodah je državni zbor po skrajšanem postopku sprejel na svoji marčni seji, nevladne organizacije pa so vladi že od začetka postopka očitale, da spremembe niso nastale v soglasju s civilno družbo in stroko.

Vlada je sicer iz novele že pred obravnavo v DZ umaknila najbolj sporen 69. člen, ki bi dovoljeval, da bi se tudi na okoljevarstvenih območjih lahko, pod strogimi omejitvami, uporabljale nevarne snovi.

Podpisi za referendum prihajajo v DZ #zapitnovodo @vecer pic.twitter.com/aYlmZTnj4Z

— LukaM (@mlakarjev) May 19, 2021

Vendar pa to okoljevarstvenih organizacij ni zadovoljilo. Tudi obstoječe spremembe naj bi namreč po njihovem mnenju omogočile, da bi se ob vodotokih lahko zgradili številni objekti, ki ogrožajo stanje tako površinskih kot podzemnih voda, med njimi pa bi bili lahko med drugimi tudi hoteli, restavracije, gostilne, nakupovalna središča in bencinski servisi.

Zakon namreč po novem v obalnem pasu (natančneje - na četrtini od celotnega obalnega pasu v Sloveniji) po eni strani onemogoča gradnjo objektov v privatne namene (stanovanjskih hiš, vikendov in podobno), omogoča pa gradnjo infrastrukture za javno rabo - to so pa lahko tako čolnarne, kolesarske steze, manjši enostavni objekti in podobno, kot tudi, kot trdijo predlagatelji referenduma, parkirišča in hoteli.

Pri zbiranju podpisov sodelovalo 20 organizacij, pa tudi leva politika

Pri zbiranju podpisov za razpis referenduma je po podatkih na spletni strani Za pitno vodo sodelovalo kar 20 organizacij, ki so tako ali drugače povezane bodisi z varovanjem okolja ali državljanskih pravic. Med njimi so najbolj znane Eko Krog - društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo, Mladi za podnebno pravičnost, društvo EKO Anhovo in dolina Soče, BALKAN RIVER DEFENCE, Greenpeace Slovenija, Focus - društvo za sonaraven razvoj, pa tudi Protestival, Umanotera, CIPRA Slovenija, DOPPS in celo znani levičarski aktivistični organizaciji Amnesty International Slovenija ter Inštitut 8. marec.

Člani organizacij so ob predaji podpisov Državnemu zboru seveda izražali zadovoljstvo, eden najvidnejših slovenskih eko aktivistov Uroš Macerl pa je svoj pogled že usmeril proti referendumski kampanji ter za medije povedal, da pričakujejo "ogromno poskusov, da se državljane skrega med seboj, da se jih razdeli na naše in vaše, leve in desne, rdeče in bele, vse mogoče ... ampak prepričan sem, da bomo državljani dokazali, da razumemo, kaj pomeni demokratična država in kaj pomeni voda."

Podpise je pomagala zbirati tudi strankarska terenska mreža SD-ja, zato si Socialni demokrati za uspeh javno pripisujejo tudi zasluge.

Opravili smo veliko delo. Skupaj smo zbrali več kot 48 tisoč overjenih podpisov proti škodljivem Zakonu o vodah. Sedaj gremo po zmago na referendum. Ker je prav, da o ogrožanju pitne vode odločimo ljudje💧 pic.twitter.com/2qNWkbar90

— Socialni demokrati (@strankaSD) May 19, 2021

Izjeme so preširoke

Sedemintrideseti člen, o katerem bo v prihodnjih dneh in tednih največ govora, na novo opredeljuje možnost posegov v priobalna zemljišča. To bo kot dosedaj dovoljeno za gradnjo objektov javne in komunalne infrastrukture, gradnjo objektov grajenega javnega dobra, gradnjo objektov, ki povečujejo biodiverziteto, dvigujejo kakovost voda ter povečujejo varnost ljudi. Dodajata pa se tudi možnost gradnje nekaterih enostavnih objektov in objektov v javni rabi.

Za vse te posege je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki se izda le, če poseg ne poslabšuje stanja voda in poplavne varnosti ter omogoča izvajanje javnih služb.

Ob tem  se iz zakona črta 6. točka 14. člena Zakona o vodah, ki daje vladi možnost krčenja meje priobalnega pasu. Novela spremenjenega zakona je dostopna tukaj.

Okoljevarstveniki vidijo nevarnost zakonskih sprememb zlasti v tem, ker je po njihovem mnenju odločba, "ki ureja graditev objektov" in "drugih objektov", odločno preširoka in predstavlja resna tveganja za degradacijo teh zemljišč in posledično za onesnaževanje površinskih in tudi podzemnih vodnih teles, predvsem povsod tam, kjer se podzemne vode napajajo iz površinskih vodnih teles. Ob tem poudarjamo, da se bo s predlaganimi spremembami v Sloveniji začela uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine."

Tako po njihovem obstaja nevarnost, da se bodo ob rekah gradili tudi hoteli, restavracije, gostilne, nakupovalna središča, parkirišča, pokopališča, bencinski servisi in številni manjši objekti, kot so lope, rezervoarji za plin in reklamni panoji, ki se po drugi zakonodaji uvrščajo med objekte javne rabe oziroma spadajo med t. i. enostavne objekte.

Ministrstvo: Zakon bolj varuje vode

S takšno utemeljitvijo pa se ne strinjajo na ministrstvu za okolje, kjer poudarjajo, da zakon ne omogoča več krčenja priobalnega pasu in s tem ščiti vodotoke, vse posege pa bo presojala Direkcija RS za vode.

Minister za okolje Andrej Vizjak sicer še naprej vztraja, da novela zakona pravzaprav dodatno ščiti vodne vire, priobalni pas in biodiverziteto v priobalnem pasu ter da ob tem dodatno omejuje možnost izgradnje objektov na priobalnem pasu, saj na njem ne bo več mogoče graditi objektov zasebne rabe, kar je bilo do sedaj mogoče z dovoljenjem vlade.

Ter dodaja, da bo moral biti vsak poseg strokovno sprejemljiv, o čemer bo presojala agencija za vode.

Nadvse sem vesela, da je prostovoljkam in prostovoljcem kljub grozljivemu postopku uspelo zbrati 48.479 overjenih podpisov za referendum o noveli zakona o vodah.💧💪🏼
Pri nas je bil tole družinski prostovoljski projekt. Tako da hvala vsem, ki ste podpisali, ko sem težila s tem! 💧 pic.twitter.com/PFkB9l9Fr5

— Tamara Langus (@Centrifuzija) May 18, 2021