N1 Slovenija: Kaj pomeni predsedniškim kandidatom Marijino vnebovzetje in kaj ločenost Cerkve od države?

Marta Kos je na vprašnje o njenem odnosu do religioznosti odgovorila podobno kot Kučan na predsedniškem soočenju s Pučnikom.

Pri nas smo vedno praznovali Božič, je dejal.

Ob drugi priliki pa se mu je "zareklo", da se je opijal s komunizmom že z materinim mlekom.

Kdaj se je zlagal?

Odgovori Marte Kos so me spomnili na leto 1990, čas prvih svobodnih volitev, ko smo med med drugim izbirali tudi predsednika predsedstva Socialistične republike Slovenije.

Takrat je izpraševalec na predvolilnem soočenju,  kandidatoma dr. Jožetu Pučniku in Milanu Kučanu, zastavil provokativno vprašanje o njunem verskem prepričanju.
Pučnik je odkrito odgovoril, da je ateist, Kučan pa je politično oportuno izjavil, da so pri njih doma praznovali Božič in druge krščanske praznike.
S tem odgovorom je Kučan za mišjo dlako pretental večino slovenskih volivcev (Pučnik je v drugem krogu zbral pribl. 43%, Kučan pa pribl. 57% glasov), da so z izvolitvijo (do decembra 1989 še predsednika CK ZKS, aprila 1990 pa že "neodvisnega kandidata") Kučana zapečatili komunistično kontinuiteto v slovenski državni politiki vse do današnjih dni.

Kučan je leta '90 tako zaslepil tudi župnika naše sosednje župnije, da je med nedeljsko mašo neposredno pozval župljane, naj volijo Kučana, ker da je ta krščanski človek, Pučnik pa ateist in ločenec...
Moj globoko verni tast, ki je spadal pod "jurisdikcijo" tistega župnika, je od takrat dalje zahajal k mašam drugam, kjer ni maševal dotični župnik.

Torej zgolj zahvaljujoč Kučanu danes živimo v golobistični "svobodi" iz "evangelija po Kučanu"!
Če kdo ne ve, kaj je "evangelij po Kučanu": to je veselo Kučanovo oznanilo, ko ta za medije izjavi ali mediji objavijo v tiskani obliki, kdo je njegov/a ljubljen/a sin/hči - ko torej Kučan naznani, čigavo kandidaturo podpira in levičarjem nakaže, koga naj volijo.
Po Kučanu se nato ravnajo vsi prolevičarski medijski aktivisti na rtvslo, poptv in v ostalih prolevičarskih medijih, ko se zaženejo v bildanje in šminkanje tiste osebe ter medijsko zaspinajo njeno nališpano podobo.

Marta Kos je ubrala isto metodo zaslepljevanja slovenskih katoliških volivcev kot Kučan. Nadgradila jo je s tem, da se postavlja celo s prejetimi zakramenti, vključno z birmo.

Čakam na trenutek, ko bo globoka država, po konvertitu Cerarju, bralcu beril Šarcu in birmanki Kosovi (Golob kot sin 'rdečega direktorja' verjetno ni bil niti krščen), kot naslednjega "pristnega" kristjana v sam vrh državne politike zaspinala neokomunista Mesca, ki menda tudi ima vse zakramente do birme (pred časom je o tem na spletu krožila dokazna fotografija, ki je do danes izginila) in je bil nekoč ministrant - od ministranta do ministra je za Lukca samo korak.

Nataša Pirc Musar, sicer nadvse zoprna ženščina, je vsaj pošteno povedala, da po morebitni izvolitvi ne namerava biti predsednica vseh Slovencev in niti ne hlini, da bi to hotela postati.

Tut g.Logar ni dobr poslušou uprašana !
Kar predolg je že komandirou diplomate, pa se je anmal že nalezu diplomacije.
Sicer pa, Logar, gasa do podna, bo že bolš!
JJ je djau, de za dežjem posije Solnčece!

Pozor! Pozor! Marta Kos se že prilizuje vernim. Vam povem, da bo uspešna. V vseh rumenih medijih, ki jih mi pravoverni seveda zaničujemo, se bodo na dolgo in široko razpisali, zraven priložili še sliko kakšnega škofa, ki seveda ne bo povedal, da na nadaljno pot svojih birmancev nima nobenega vpliva. Manj pravoverni, ki radi preberemo tudi kakšen trač bomo v trumah tekli na volišče obkrožit en o dveh silno tolerantnih gospa.

Re:...To ločitev razumem v smislu krepitve (verske) svobode državljanov – vsakdo se sam odloči, ali bo in v kaj bo verjel....
Ne, prijatelj, temu se ne rece “locitev cerkve od drzave”, ampak “svoboda veroizpovedi”. Locitev cerkve in drzave se nanasa na organizacijo ene in druge. Recimo to, da drzava ne more imenovat skofov. Ali pa da cerkev ne more sprejemat zakonov na drzavni ravni. Locitev pa ne pomeni, da nek duhovnik ne more postati zupan ali pa biti izvoljen v parlament.