Množičen protest v Šenčurju: na obzorju nova vseslovenska vstaja?

Uredništvo

20. 2. 2016 ob 17:31
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Pred poslopjem nekdanjega Baumaxa v Šenčurju poteka protestni shod proti vzpostavitvi migrantskega centra v tem gorenjskem kraju.

Kot kaže, protest ni uperjen zgolj proti vladni migrantski politiki, temveč proti vsem nečednostim, ki si jih je vlada privoščila v zadnjem času. Na shodu ni manjkalo slovenskih zastav, transparentov in tudi traktorjev.

V zadnjem času je postala že stalnica, da se organizacija shodov "zgodi" prek družabnega omrežja Facebook. Skupnost Gorenjska je proti migrantskemu centru kot organizator shoda je pozivala k mirnim protestom, brez alkohola in opojnih substanc.

Kot razlog shoda so navedli, da je bilo dovolj posedanja v domačih naslonjačih in govoričenja po spletnih omrežjih. Ne strinjajo se s vladno migrantsko politiko, zaskrbljeni so, ker nimajo pravih informacij, saj ministrstvo z lokalnimi oblastmi praktično ne komunicira. Na nekatere očitke o ozadjih shoda odgovarjajo takole:

"Naj vsem pojasnimo, da nismo pod nobenim vplivom, še manj pa pod političnim. Smo zgolj skupina zaskrbljenih državljanov, ki nam ni vseeno za našo prihodnost, za prihodnost naših potomcev," so zapisali na Facebooku.

Kot kažejo nekatere fotografije, ki jih delijo protestniki na družabnih omrežjih, ne gre zgolj za ogorčenje glede reševanja migrantske problematike, ampak za tudi za protest proti številnim dogodkom, ki so se zvrstili v zadnjem času.

pic.twitter.com/Y7NvVqI5ci

— Andrej Čuš (@Andrejcus) February 20, 2016

Na shodu ne manjka domače glasbe in slovenskih zastav.

Na Šencurskem protestu vec kot 5000 ljudi proti predlogu @vladaRS, da bi bil tukaj begunski center. pic.twitter.com/w8tgI0SrXf — Mojca Megušar (@mmojca5) February 20, 2016

Protestno vožnjo so pripravili tudi traktorji...

Residents of Sencur, a village in Slovenia gather to oppose potential center for migrants in the vicinity of village pic.twitter.com/hHtoRlLHv8 — Matic Zorman (@MaticZorman) February 20, 2016

... ki so bili opremljeni z različnimi sporočili vladi.

4. pic.twitter.com/lQwNdRK4Uy — Uroš Esih (@UrosEsih) February 20, 2016

"Kdor ne skače, ni Slovenc." 'Vrhunec' antibegunske vstaje v Šenčurju. pic.twitter.com/XKiIsx9Omw

— Uroš Esih (@UrosEsih) February 20, 2016

Marko Pavlišič je spomnil na pomembno dejstvo.

To, da so protesti usmerjeni proti državnemu sekretarju zelo veliko pove o ministrici. — Marko Pavlišič (@MarkoPavlisic) February 20, 2016

Ministrstvo za notranje zadeve, ki mrzlično išče lokacije, kamor bi nastanila več tisoč migrantov, poudarja, da je Šenčur le ena izmed možnosti. Državni sekretar Šefic je pred dnevi povedal, da se bodo trudili doseči dogovor z lokalnimi oblastmi, a če ne bo možno, bo treba tudi zgrda.

Pred shodom je kar nekaj prahu dvignila napoved Policije, da bodo dogajanje na shodu nadzorovali s pomočjo kamer in fotoaparatov, ker naj bi šlo za "dogodek, povezan z večjim tveganjem". Podlaga za tovrstno odločitev je po zatrjevanju gorenjske policije 114. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije.

Septembra 2015 so notranji ministri EU s preglasovanjem sprejeli dogovor o razporeditvi migrantov po posameznih državah. Slovenija se je obvezala, da jih bo sprejela dobrih 1126, a gre samo za 160.000 tistih, ki so takrat že bili v Grčiji, Madžarski in Italiji.

V letu 2015 je pri nas za azil zaprosilo 277 oseb, večina v drugi polovici leta. Januarja je nato po besedah MNZ za azil zaprosilo 17 migrantov, v prvi polovici februarja pa že 90 ljudi. Šlo naj bi predvsem gre za osebe, ki so jih zavrnili Avstrijci.

V luči zaostrovanja azilnih zakonodaj po Evropi je možno, da bo Slovenija kmalu postala precej bolj zaželena destinacija migrantov kot je bila še pred nekaj meseci.

Kranjčane je medtem razburila vest, da namerava vlada v kranjski dijaški dom poleg mladih športnikov nastaniti tudi mladoletne begunce, ki bodo pri nas zaprosili za mednarodno zaščito.

Ravnateljica dijaškega doma, Judita Nahtigal, je za 24ur povedala, da so jo kontaktirala kar tri ministrstva - šolsko, notranje in ministrstvo za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti.

Ker vlada vodi napačno politiko do migrantske krize, sem se danes udeležil protesta.Ljudje so upravičeno zaskrbljeni pic.twitter.com/KnBndNbxdw

— Jernej Vrtovec (@JernejVrtovec) February 20, 2016

Protest v Šenčurju so s svojo prisotnostjo podprli tudi @MPogacnik , @BrankoGrims1, @ZanMahnic in @Andrejcus. pic.twitter.com/6avdKIGAjH — Mojca Megušar (@mmojca5) February 20, 2016

Danes Gorenjska, jutri vsa Slovenija! Dovolj je bilo protislovenske politike @vladaRS in #F21 https://t.co/Uz6aLZypZ7 — Janez Janša (@JJansaSDS) February 20, 2016

KOMENTAR: Uredništvo

Migrantski centri, kakor nekdaj radarji, sprožilec za vseslovensko vstajo?

Več tisoč ljudi pred objektom nekdanjega Baumaxa v Šenčurju je številka, ki bi oblast morala resno zaskrbeti, saj priča o širšem ljudskem nezadovoljstvu s situacijo v državi, ki bi se lahko razvilo v množične proteste po vzoru ljudskih vstaj iz leta 2012. Se kdo še spomni "Kanglerjevih radarjev", ki so iz lokalnega protesta nekaj sto ljudi prerasli v dvajset tisoč glavo množico, marširajočo po prestolnici? Res da so takratne vstaje do takšnih razsežnosti pripeljali spretni mnenjski upravljalci iz ozadja ter temu naklonjeni osrednji mediji, a tudi tokrat so nekateri politiki začutili svojo priložnost in počnejo kar je potrebno za čim širšo mobilizacijo državljanov. Ali jim bo iz tokratnega vstajniškega potenciala uspelo razviti kaj več od lokalnih traktorskih zborovanj, bomo videli v prihodnjih tednih, v nobenem primeru pa vladi ne bo lahko. Če ne drugače, bo v okviru solidarnostnega EU mehanizma, ki bo v nekakšni obliki zagotovo slej kot prej sprejet, morala za dalj časa po Sloveniji namestiti vsaj nekaj tisoč beguncev, oziroma prosilcev za azil, v najslabšem pa tudi nekaj deset tisoč, če bi Slovenija denimo postala migrantski žep. Ta čas sumničavo gledamo na avstrijske kvote sprejemanja prosilcev za azil, a pri tem pozabljamo, da jih Avstrija gosti že 90 tisoč, s postavljeno omejitvijo pa jih bo do leta 2020 sprejela še 127.500. Pri tem gre za državo, ki je po površini in številu prebivalcev približno štirikrat večja od Slovenije, kar pomeni, da bi ji primerljivo Slovenija morala sprejeti okrog 50.000, mi pa v najboljšem primeru razmišljamo o desetkrat nižjih številkah. S tega vidika se zna podpihovanje protimigrantskih vstaj Sloveniji vrniti kot bumerang, saj bo migrante v okviru prevzetja svojega deleža skupnega evropskega bremena, ne glede na razgreta ljudska čustva, nekje vendarle treba nastaniti. V tej resni situaciji bi bilo državniško strasti miriti, a od naših politikov, levih ali desnih, je, ko začutijo svojo priložnost, kaj takega preveč za pričakovati.