S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države.
Resnici na ljubo je treba povedati, da bo večina slovenske javnosti (žal) hitro pozabila predsedovanje ali pa si bo zapomnila le sijajno uvodno predstavo na Bledu. Slovenija je dobro opravila svojo nalogo kot ostale države članice EU in se pri tem ni uštela, čeprav verjetno ni bistveno presegla bruseljskih pričakovanj. Kot pri drugih majhnih članicah se bo večina uspehov našega predsedovanja videla šele čez leta, ko bomo že pozabili na našo vlogo pri sprejemanju različnih predpisov nove evropske zakonodaje ali pri pogajanjih za širjenje članstva EU.
Še zadnji koraki
Še preden bo Francija prevzela predsedovanje, je Slovenija opravila zadnje korake pri vodenju Sveta EU. Poleg 21 uspešno zaključenih trialogov je slovensko predsedovanje še uradno začelo prvo razpravo o svežnju zakonodaje »pripravljeni na 55«. Cilj tega svežnja je doseči znižanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 in doseči podnebno nevtralnost do leta 2050.
Na splošno je Slovenija nadaljevala veliko procesov, ki so se začeli v zadnjih letih in ki bodo prišli pod drobnogled evropske javnosti v času naslednjih predsedovanj, še posebej na področju skupne evropske obrambne politike in boja proti klimatskim spremembam. Na teh področjih bo verjetno zelo glasen francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se pripravlja na domače predsedniške volitve, pri čemer stavi na uspešno francosko zunanjo in evropsko politiko.
Kljub vsem kritikam, ki jih je bila doma deležna slovenska vlada, je bilo slovensko predsedovanje zaznamovano z uspešnim upravljanjem kriz.
Pomembno upravljanje kriz
Kljub vsem kritikam, ki jih je bila doma deležna slovenska vlada, je bilo slovensko predsedovanje zaznamovano z uspešnim upravljanjem kriz. Poleg nadaljevanja urejanja epidemiološke krize in upravljanju gospodarskega okrevanja je slovensko predsedovanje uspešno koordiniralo skupno evropsko reakcijo na nov begunski val po avgustovskem umiku Natovih čet iz Afganistana in migracijsko krizo na poljsko-beloruski meji.
Evropa se je ob teh krizah poenotila in preprečila novo migracijsko krizo, ki bi v trenutni epidemiološki krizi le škodila Evropi. Slovenija je pri teh krizah v skladu s svojo institucionalno vlogo odlično opravila vlogo mediatorja in je dejansko pomagala združiti Evropo.
Tudi napake
Bolj kot napake bi lahko slovenskemu predsedovanju očitali neuspešnost na nekaterih področjih. Največji primer je verjetno širjenje EU na Zahodni Balkan, kjer si je slovenska diplomacija zadala za cilj oblikovanje soglasja o končnem datumu za širjenje. Čeprav je Slovenija gostila najboljši Blejski strateški forum do sedaj, slovenska vlada ni uspela prepričati drugih evropskih voditeljev za svoj predlog in je končala predsedovanje brez končnega datuma za širjenje EU, ki pa kljub temu ostaja na mizi.
Kljub temu je treba poudariti, da se je vsaj BSF vzpostavil kot pomemben državniški dogodek in samo upamo lahko, da so si naši južni partnerji zapomnili vse naše pobude in napore v času predsedovanja za preboj v tem dosjeju.
Pogrešali smo ostrejšo slovensko kritiko ruskih groženj in agresij v Vzhodni Evropi.
Tako kot prvo slovensko predsedovanje je tudi tokratno uspešno vodil Janez Janša. Verjetno je to tudi njegovo zadnje predsedovanje (ali pač?), glede na to, da bomo lahko naslednje opazovali šele čez 13 let. Od našega predsedovanja si bo zaradi naporov evroposlancev slovenske opozicije in nekaterih mednarodnih medijev (npr. Politico) Evropa zapomnila Janšo kot maršala Twitta zaradi njegove kontroverzne aktivnosti na Twitterju predvsem v mesecih pred začetkom predsedovanja.
Poleg tega smo pogrešali ostrejšo slovensko kritiko ruskih groženj in agresij v Vzhodni Evropi. Čeprav na tem področju vse članice EU ne delijo enakega mnenja, bi se morala Slovenija bolj aktivno in konkretno postaviti na stran Zahoda in demokracije in bi lahko pozvala države članice k odprti podpori Ukrajini brez zakulisnih dogovorov z Rusijo. Na tej fronti se nismo najbolj izkazali in smo sledili naivnemu pacifizmu nemške in madžarske vlade.
Kljub temu lahko celotno predsedovanje ocenimo kot pohvale vredno, saj se bo brez dvoma zapisalo v zgodovino kot pomemben in pozitiven dosežek slovenske diplomacije, ki je povečal pomembnost Slovenije v svetu, predvsem v Evropi. Med drugimi dosežki je treba omeniti, da se je Slovenija pridružila evropski skupini sredozemskih držav in se odločno vključila v blok držav članic EU, ki podpirajo uporabo jedrske energije v boju proti klimatskim spremembam.
????č? ??? ??? ??????? ?? ?????????.
Š? ????? ?????,?? ???????? ????? ??ž??????? ?? ????,???? ???? ????? ?????????.
?????? ?????????????? ?? ?????????č??. pic.twitter.com/kn1DQSiyOn— Jaka.jr.Dolinar (@DolinarJr) December 24, 2021
To, da Slovenija v vlogi predsedujoče države ni zaostrovala odnosov z Rusijo, ni nobena hiba, ampak politična modrost. Ni nobena skrivnost, da se Nato širi na meje Rusije, kljub drugačnim obljubam Zahoda in Nata o spoštovanju ruskih varnostnih interesov.
Zahod skuša že ves čas od razpada Sovjetske zveze in Varšavskega pakta spraviti Rusijo na kolena oziroma v njej vzpostaviti marionetni režim, ki bo lojalen globalistični kliki, ki vodi Zahod. Putin se temu odločno upira. Obdržati želi suverenost ruskega naroda.
Konflikt z Rusijo ima svoj izvor na Zahodu. Tudi ukrajinska kriza je nastala zaradi oranžne revolucije, ki so jo je razplamteli ameriški agenti po taktirko Obame. Slednji se je očitno zakalkuliral, saj ni pričakoval, da se bo zgodil upor vzhodnega dela Ukrajine, kjer prevladuje rusko prebivalstvo, čemur je sledila pripojitev Krima k Rusiji – prek ljudskega glasovanja.
EU in Rusija bi lahko sobivali v simbiozi, kajti Rusija ima ogromna naravna bogastva, vključno z energenti, ki jih EU nima dovolj, EU pa razpolaga z visoko tehnologijo in njenimi produkti. Toda zahodna globalistična elita daje prednost svojim težnjam po globalni dominaciji pred interesi Evropejcev po miru in blagostanju.
ja, kako si danes mnogi mladci upajo pisati vse mogoče ! O napakah SLO pri predsedovanju- da bi SLO morala kritizirati Rusijo !?
Ko kaj takega sploh ni vsebina predsedovanja svetu EU ???? Ja, tudi novega voznega reda letal iz VB v USA SLO ni dosegla….lepo vas prosim , velika napaka….
Spet iskanje dlake v jajcu !
Ljubi Domovinarji ! A vi sploh zaznavate kaj se dogaja okoli vas…..
Ob 31 letnici plebiscita se levaki norćujejo iz države ! Novakla je prva, Golob pa 3. politik , levaki stalno preiskušajo, kaj lahko natvezijo folku, ga testirajo kako bo raegiral pri naslednji “potvorjeni anketi”….ga vprašajo, rezultat shranijo , javnosti pa prikažejo čisto potvorbo…In tako gre naprej…
Namesto da bi to cefrali in raztrgali, pa iščete napake vlade tam kjer jih pa absolutno ni !
rasputin
Dober predlog ste dali, da naj bi EU živela v simbiozi z Rusijo, saj smo sosedje in tudi kulturno nekako povezani.
Res imajo v Rusiji še vedno REŽIM, pa vendar se določene VREDNOTE (družina, spol) manj tepta, kot v Bruslju in Ameriki.
Amerika ni nič boljša od Rusije. Tudi v Ameriki so disidenti, ki končajo v umobolnicah, dolgotrajnih zaporih ali jih ubijejo… Evropa je veliko bolj mehka do Kitajske, ki je čista diktatura, kot do Rusije, ki ima podobno navidezno demokracijo kot Zahod.
O Rusiji bom rekel le to, da iz nje še vetra ni nič prida.
Kar spomnite se pomladanske katastrofalne pozebe in hladnih mesecev maja ter junija.
Samo se greješ in kuhaš pa rad z ruskim plinom, kenede? Pa tudi elektrika iz ruskega plina ni tako zanič. In še marsikaj drugega.
Tole z klimatskimi spremembami je nateg stoletja. Končni rezultat bodo enormne cene energije in redukcije elektrike. Podnebje pa bo šlo kamor bo pač šlo, ne glede na to, koliko milijard bo zapravljenih in koliko ljudi bo zmrzovalo v hladnih stanovanjih.
Resnični pospeševalec razvoja n desnici je,
da ravna kot razumna in zrela demokracija,
ki zrelo sprejema pohvale in kritike
in na nje zrelo odreagira tako,
da na ta način uspešno gradi svoj in skupen vrednotni razvoj!
Zato se veselimo pohval in kritik!
Tudi sam se pridružujem mnenju, da EU ni v položaju, ki bi lahko omogočal zaostrovanje odnosov z Rusijo, kar tudi ni nobena pametna politika. EU grožnje o šest tisoč vojakov pa so tudi smešne in neresne.
V luči izjemnega dela, ki ga je opravila ta vlada, je čas da se portal domovina.je preko samostojnega članka loti dogajanja v Bruslju glede vidne članice NSI gospe Novak. Čas je, da pojasni svoja sporna stališča in ravnanja.
Uros.samec, tudi jaz tako mislim.
Gospa Ljudmila misli, da bo s pomočjo levih medijev in levih volivcev postala predsednica Slovenije. NSi pa misli, da je to dobro zanj. Kvečjemu bo morala stranka delati usluge kameleonski predsednici, ne obratno.
Lahko da bom komu izpadel žaljiv, a Ljudmila Novak v taksni vlogi nima mesta. Ona ni profil Boruta Pahorja, pa če ga imate radi ali pa ne, vendar on zna biti predsednik. Novakova je kot Jankovič, županja torej, vendar minus tri tone karizme, ki jo ima Jankovič. Kako naj bi ona predstavljala državo, če se še lastne politične opredelitve sramuje? Draga stranka NSI, delate si zgolj sramoto z takšnimi željami. Poleg tega je Slovencem ta položaj tako ali tako nekaj skrajno brezveze , vsaj tak odnos imajo do njega.
Ta vlada je USPEŠNO opravila PREDSEDOVANJE EU.
Tudi Janša, se je (zakaj se nekateri obregnejo le ob twit?) pokazak, kot DRŽAVNIK, katerih v Bruslju primankuje.
Pohvale tudi vsem našim ministrom!
Levica, se je kot nora ZAGANJALA v našo vlado, da bi jo oblatila in s tem pomagala, da bi druge države, Slovenijo gledale, kot “nevredno tvorbo”.
Toda dobro (tudi te vlade) delo, nikoli ne zataji.
Kljub LJUBLJANSKIM razgrajačev ter Fanonovim AKTIVISTOM v Bruslju, je večina Evropejcev delo vlade, pod vodstvom JJ, POHVALILA.
Slovenci smo lahko ponosni na tokratno predsedovanje, ki je, kljub Covidu in domačim lažnjivcem in razgrajačem, POTEKALO ODLIČNO, oziroma USPEŠNO, kar nam v svetu vsi priznajo, le Levica v Sloveniji NE.
Bravo SLOVENSKA vlada !
To niso napake. To so lahko pomanjkljivosti, napake pa ne. Širitev se je premaknila z mrtve točke, kar je uspeh. Brez dvoma. Tega mnogi v Bruslju niso pričakovali. Da JJ ni uspel prepričati zapisati letnico 2030 je dejstvo, ne pa napaka. Več se tokrat ni dalo, ocenjujejo poznavalci in analitiki.
Glede Ukrajine bi lahko bili glasnejši, to je res. A zunanje politike ne vodi predsedujoča država, ampak predstavnik EU, zato je pristojnost Logarja bistveno manjša kot, denimo, pristojnost drugih ministrov.
Predsedovanje je bilo izjemno uspešno, zato ta kritika ne odraža prave slike. Mogoče je to zaradi avtorjevega iskanja sredine med mediji blizu JJ in dominantnimi mediji?
Kritike so v resnici večji pospeševalec razvoja kot pohvale, saj spodbujajo k večji angažiranosti in odpravi pomanjkljivosti.
Zato bi se morali pogosto zahvaliti za kritiko, če je ta ustvarjalna, ker nam odpira pogled v prihodnost.
Če je kritike preveč, ni nikoli konstruktivna. Avtor je uporabil pretežke besede. Stanje, ki ga je orisal, ni realno. Prededovanje je imelo le nekaj nepomembnih pomanjkljivosti, ne pa napak. Članek je napisan za bralce, ne za zunanjega ministra. Če je kritika res tako koristna, je čudno, da ji oporekate 🙂
Se strinjam z mnenjem rasputina. Gre za interese EU in ne za interese ZDA.
Ne gre pozabiti, da je ameriški predsednik FDR priznal SZ, da so imeli njegovi volivci delo in da so njegovi financerji volilne kampanje bogateli. Na volilnih shodih se je hvali s svojim prijateljem stričkom Stalinom. Za zmago Rdeče armade je bila ključna ameriška pomoč v orožju in opremi. Pomemben dogodek je bil nemška zasedba rudnika in tovarne aluminija, kar je ustavilo proizvodnjo tankov v tovarnah, ki so jih postavili Američani. FDR je preklical embargo in proizvodnja tankov je stekla. S prodajo orožja so ZDA pridobile po 2.svetovni vojni večino svetovnega zlata. Evropo pa so si razdelil na pol kot vojni plen. Skrbel je za ameriške interese in ne za evropske, kar počnejo enako še danes. Letos se je prodaja orožja povečala zaradi “nevarnosti ruskega napada”… Za čigave interese skrbi vladajoča elita v Bruslju?
Koristno bi bilo, da bi mladina malo bolje poznala tudi drugačno zgodovino od uradne zmagovalcev. Je precej poučna.
A sploh kdo ve, da je Slovenija predsedovala EU? In koliko vas ve, kdo je predsedoval pred nami in kdo bo za nami? 🙂
Berta – nikar svojega neznanja ne enači z nami, ki spremljamo politiko in smo ponosni na vse dosežke Slovenije v obdobju predsedovanja.
Če ti ne veš, nikar ne misli, da tudi drugi ne vedo!
Ja, iskreno je treba priznati, da je bilo slovensko predsedovanje evropski skupnosti, briljantno izpeljano!
To nam krepi slovensko samozavest in zdrav ponos!
Tako je.
Mislim, da je bilo zelo KORISTNO, tudi za EU, da jo je nekaj časa VODILA Slovenja in njen predsednik vlade – JJ.
V Bruslju je preveč KIMAVCEV, ki lepo grejejo stole.
Na koncu so vsi ugotovili, da jim je to KORISTILO (razen Fajonovi in njeni kompaniji), in mogoče bodo sedaj v Bruslju malo bolj samozavestni in prevdarni ter znali tehtati med – prav in narobe.