Mineva 80 let dokončnega preobrata v 2. svetovni vojni

»Leto 1944 – 80 let pozneje« je naslov odmevne znanstvene konference slovenskih in tujih zgodovinarjev, ki je pred dnevi potekala v Parku vojaške zgodovine v Pivki z namenom dodatne osvetlitve polpretekle zgodovine, ki je bistveno zaznamovala povojno življenje in z velikim vplivom sega tudi v današnji čas. Skupaj z gostiteljem je znanstveni posvet organiziral Študijski center za narodno spravo iz Ljubljane.

Na svetovni ravni je leto 1944 čas ključnega oz. dokončnega preobrata v drugi svetovni vojni. Z Operacijo Overlord oziroma širši javnosti bolje poznanim Dan D, ko so se zavezniške sile 6. junija 1944 izkrcale v francoski Normandiji, se je začel jasno kazati poraz nacionalsocializma v drugi svetovni vojni. Kljub temu da je bilo slovensko in širše balkansko ozemlje od Normandije geografsko precej odmaknjeno, je dogajanje na teh območjih v letu 1944 pomemben element v mozaiku zgodovine druge svetovne vojne. In kaj se je takrat dogajalo na našem ozemlju oz. ozemlju okupirane Kraljevine Jugoslavije?

Na to je v veliki meri, tudi na podlagi novih znanstvenih dognanj, odgovoril zgodovinski posvet »Leto 1944 na Slovenskem – osemdeset let pozneje«, ki sta ga s pozdravnimi nagovori otvorila direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič in direktor SCNR dr. Tomaž Ivešić. Osrednji govorec konference je bil znanstveni svetnik in namestnik direktorja Inštituta za novejšo zgodovino (Institut za savremenu istoriju) iz Beograda dr. Bojan Dimitrijević. V svojem uvodnem referatu je osvetlil položaj jugovzhodne Evrope v letu 1944 in poseben pomen tega področja v luči načrtovanja nemškega umika proti tretjemu rajhu. Temu so sledili trije tematski sklopi, kjer je devet raziskovalcev predstavilo različne tematike v navezavi z obravnavanim letom.

Prvi tematski sklop, kjer so se zvrstile tematike z vojaškega področja, je otvoril dr. Klemen Kocijančič z referatom »Nemške okupacijske enote in leto 1944«. Temu je sledil referat dr. Damijana Guština, ki je obravnaval razvoj in delovanje slovenske partizanske vojske v letu 1944. Prvi tematski sklop je bil sklenjen s predstavitvijo Slovenskega domobranstva v obravnavanem letu avtorja polkovnika dr. Tomaža Kladnika. Drugi tematski sklop znanstvenega posveta je bil nekoliko regionalno obarvan, saj so se zvrstile tematike s širšega balkanskega območja. Dr. Marica Karakaš Obradov (Hrvatski institut za povijest, Zagreb) se je posvetila tematiki prehrane prebivalstva na območju NDH, torej Hrvaške in BiH, v letu 1944. Nato je dr. Nemanja Dević (Institut za savremenu istoriju, Beograd) orisal položaj okupirane Srbije v obravnavanem letu ter boj za prevlado med četniki in partizani, kjer so predvsem zaradi sovjetske pomoči slavili slednji. Tematski sklop je zaključila z referatom »SNOS in Verska komisija v letu 1944« dr. Tamara Griesser Pečar.

Zadnji tematski sklop so obeležili trije primorski zgodovinarji. Dr. Renato Podbersič je v referatu »Leto 1944 na Primorskem: Goriška sredina med revolucijo in protirevolucijo« izpostavil medvojne dileme dela primorskih krščanskih socialistov. Nato se je dr. Blaž Torkar posvetil nekoliko širši tematiki, in sicer je predstavil odnos zaveznikov in partizanske vojske v predzadnjem letu druge svetovne vojne, ko so se zavezniki dokončno odločili podpreti Titove partizane. Konferenco je s svojim prispevkom sklenil dr. Matic Batič, ki se je posvetil predstavitvi različnih enot italijanskega kolaboracionizma na Primorskem v letu 1944.

Življenje je sestavljeno iz različnih nians in takšna je tudi preteklost. Raziskovalcem ta mnogovrstnost predstavlja odlične priložnosti za preučevanje preteklosti. Avtorji so s prispevki z raznolikimi tematskimi poudarki pokazali pomen leta 1944 na Slovenskem in tudi širšem geografskem območju, s čimer je bil dosežen glavni namen znanstvenega posveta.