Migrantska pot severno od Slovenije: Avstrija pod pritiskom, Nemčija počasi pripira vrata

Uredništvo
0

Po včerajšnjem pregledu migrantske situacije na balkanski poti od Grčije do Slovenije se danes osredotočamo na nadaljevanje begunske poti preko Avstrije do Nemčije. 

Še pred tem pa objavljamo kratek pregled dneva  v Sloveniji. 

V Slovenijo je danes vstopilo več kot 8.000 migrantov, v zadnjih osmih dneh skupaj že več kot 58.000. Trenutno se na ozemlji Slovenije nahaja okrog 3.500 migrantov. Zadnja skupina okrog 500 prebežnikov je okrog 18. ure prišla na mejni prehod Dobovec pri Rogatcu.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je dejal, da so razmere v državi pod nadzorom, vendar da ob takšnem pritisku pristojne službe ne bodo dolgo zdržale. Predsednik Pahor, ki je bil danes s Šeficem na terenu v Brežicah in Dobovi, je izjavil, da če bodo na vrhu EU in Zahodnega Balkana sprejeti za Slovenijo neugodni sklepi, bo Slovenija ukrepala sama.

Avstrijci na zgornjih mejah obvladovanja situacije

Hude težave z obvladovanjem migrantskega vala imajo tudi Avstrijci. Vsak dan jih iz Slovenije v Avstrijo vstopi okoli 6.500, v Nemčijo pa “le” 4.500.

“Delujemo na zgornjem limitu. Nemčija sprejema preprosto premalo beguncev, zato je nujno  zmanjšanje dotoka iz Grčije.  Če zunanja meja Evropske unije ne bo zavarovana v Grčiji, je resno za razmisliti o postavitvi ograje na meji med Slovenijo in Hrvaško,” je danes dejala avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner.

Največ težav imajo Avstrijci na svoji strani prehoda Šentilj, kjer je včeraj več kot 1500 ljudi prebilo policijske barikade, nenadzorovano vdrlo v državo ter peš nadaljevalo pot proti severu, ne da bi se zavedali, da je do Nemčije še več sto kilometrov. Nekateri so se nato obrnili v avstrijski sprejemni center, drugi so pot nadaljevali s taksiji.

Zaradi prenatrpanosti sprejemnega centra v Spielfeldu je več kot tisoč prebežnikov včerajšnjo noč preživelo na prostem.

Precej rednih vlakov in avtobusov zaradi navala migrantov ta čas v avstrijski južni Štajerski ne vozi.

Na Slovensko-avstrijski meji trenutno deluje 900 policistov in vojakov, dodatnih 500 vojakov pa so včeraj Avstrijci prerazporedili iz madžarske meje, kjer je zaradi znanih razlogov migrantski val usahnil.

Avstrijska policija je v uradni izjavi sporočila, da ob takšnem navalu ne zmore zadržati tisočev migrantov, ki na vsak način želijo vstopiti v državo.

Nemčija pripira vrata

Medtem se je v Nemčiji politika “odprtih vrat do beguncev” kanclerke Merklove znašla pod plazom številnih kritik, tudi iz zavezniških vrst.

Nemčija je samo lani sprejela 400.000 migrantov, letos pa se številka zna približati milijonu ali ga celo preseči. Država za prebežnike počasi, a zanesljivo zapira široko odprta vrata.

Ob tem, da v državo ne sprejemajo več kot 4.500 migrantov dnevno, je danes, teden pred predvidenim rokom, začela veljati strožja azilna zakonodaja, po kateri postopki potekajo hitreje, ekonomski migranti, ki ne izpolnjujejo pogojev za azil pa so na hitro in nenapovedano z letali deportirani domov v “varne države”. To so po novem tudi Črna Gora, Kosovo, Srbija in Albanija in ostale, od koder je kar 40% vseh migrantov, ki so sirsko vojno skušali izkoristiti za svojo pot v boljše življenje.

Po navedbah nekaterih medijev Merklova že razmišlja o načrtu, po katerem bi begunce Nemčija (in druge države EU) sprejemale direktno iz Bližnjega vzhoda ter se s tem izognili sedanji nevarni poti v Evropo.

Srečanje srednjeevropskih in balkanskih držav v Bruslju

Na temo pereče migrantske problematike se bodo jutri v Bruslju sestali voditelji Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Nemčije, Grčije, Madžarske, Romunije, Slovenije in nečlanic EU Makedonije in Srbije, skušali zgladiti nekatere spore ter poiskati skupne, usklajene rešitve.

Kdo bo podrl prvo domino?
Če jutri v Bruslju ne bo prišlo do smiselnega dogovora, ki bi ga spoštovale vse vpletene države, bo v ospredje stopilo ključno vprašanje, kdo po prvi “trznil” in sprožil domino efekt zapor meja za migrante.

Ker pritisk migrantov preko Grčije, kjer ni nikakršnega mejnega nadzora, ne pojenja, obenem pa Nemčija vse bolj zateguje zanko, se zdi migrantski žep na balkanski poti neizbežen in izjavo predsednika Pahorja ter razmišljanja o postavitvi ograj na meji je treba razumeti prav v tem kontekstu.

Kje bo torej ob zmanjšani pretočnosti prezimilo več deset tisoč migrantov in kako bodo ti sprejeli dejstvo, da so obtičali zunaj obljubljene dežele, je vprašanje iz nočnih mor slovenske vlade in tudi oblasti drugih držav.  

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime