Migranti vdrli na Poljsko in se soočili s policijo in vojsko. Za EU nova lekcija, da je potrebna odločna zaščita zunanje meje
POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko beloruski režim migrante uporablja kot orožje proti EU, so med njimi sedaj tudi uradno že smrtne žrtve. Situacija deluje podobna tisti leta 2015, ko so migranti v EU prišli na povabilo nemške kanclerke Angele Merkel, le da je povabilo tokrat prišlo s strani beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki pa ima, za razliko od nemške kanclerke, precej manj sentimentalne razloge za takšno početje.
Po nasilnem prodoru čez belorusko-poljsko mejo so na poljski strani proti migrantom uporabili vodni top. Del migrantov je noč preživelo v skladišču, del v šotorišču v gozdu ob meji. Česa ta migrantska kriza v malem uči EU?
Velika skupina migrantov, ki so se tam zbirali že od vikenda, je včeraj prebila poljsko mejno ograjo in se spustila v boj s poljskimi vojaki ter policisti, ki so proti migrantom uporabili vodne topove in solzivec. Eden izmed poljskih vojakov naj bi imel zaradi kamna, ki ga je vanj vrgel migrant, zlomljeno lobanjo.
https://twitter.com/chadloder/status/1460682095299215361
Situacijo sta politično poskušala umiriti tudi Angela Merkel in Emmanuel Macron, ki sta s klici z Lukašenkom in Putinom poskušala gasiti krizo na meji.
Zunanji ministri EU so se sicer v ponedeljek odločili za nove sankcije proti Belorusiji. Te bodo usmerjene proti posameznikom in organizacijam, ki so vpleteni v trgovino z ljudmi. »Ilegalne migrante uporabljajo kot 'orožje'. To je dehumanizirajoče in proti temu se moramo boriti, kakor je mogoče,« je ob tem dejal danski zunanji minister Jeppe Kordol.
EU je s sankcijami proti letalskim družbam omejila tudi migracije z Bližnjega vzhoda v Minsk. Na letališču v Istanbulu, ki je vmesna postaja za številne migrante, letalske družbe na krov ne smejo več vzeti Iračanov in Sircev, če želijo v Belorusijo. Podobno ravnajo v Združenih arabskih emiratih in v Siriji.
Zdi se celo, da je Lukašenko obrnil ploščo. Iraqi Airways je namreč že napovedal enosmerne lete v Bagdad za migrante, ki so se pripravljeni vrniti.
Poljska medtem še naprej spodbuja gradnjo zidu na meji z Belorusijo. Gradnja 350 milijonov evrov vrednega zidu, ki jo je podprl poljski parlament, naj bi se začela letos in končala sredi leta 2022.
V pismu Evropski komisiji je sicer že prejšnji mesec 12 članic - celotna vzhodna Evropa, skupaj z Grčijo, Ciprom, Avstrijo in Dansko, zahtevala gradnjo »fizične ovire« za zaščito zunanje meje EU, ki bi se financirala iz proračuna EU. Članice namreč ugotavljajo, da nadzor na schengenskih mejah ni preprečil nezakonitega priseljevanja. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je takšno financiranje zavrnila, vodja Sveta EU Charles Michel pa financiranje podpira. Končna odločitev še ni znana.
https://twitter.com/boom_and_bust/status/1460046471559065603
https://twitter.com/MrAndyNgo/status/1457801267967791115
Fizične prepreke na zunanjih mejah sicer niso nič neobičajnega. V 20 državah EU že stoji skupaj 1240 km ograje za zaščito pred ilegalnimi migracijami.
Kjer ni ograj, se uporabljajo druga sredstva, od prepeljevanja ljudi in vožnje ljudi na čolnih nazaj izven EU do paktov s sosednjimi državami, da bi te zadrževale migracije.
A ne glede na to, kako visoke so ograje in koliko ljudi je na mejah, je dejstvo, da se na EU brez ustrezne zaščite zunanjih meja z migracijami da še naprej pritiskati, kar kažejo tako sedaj Belorusija kot prej Turčija in Maroko.
Čeprav je tudi ob tokratni situaciji na poljsko-beloruski zopet meji slišati tiste, ki trdijo, da bi EU morala pomagati nekaj tisoč beguncem iz Belorusije in bi tako Lukašenkovo izsiljevanje izgubilo moč, ker tudi Belorusiji ni v interesu, da postane tranzitna država za migrante, pa se EU tudi vedno bolj uči, da je pritisk migracij vse večji. V prihodnje pa se bo zaradi podnebnih sprememb, revščine in politične nestabilnosti še povečeval.
https://twitter.com/HannaLiubakova/status/1460953780288118791
Hkrati spremljamo vse glasnejši odpor do dosedanje azilne politike, po kateri ima pravico do prošnje za azil v EU praktično vsakdo. Pismo vzhodnoevropskih držav s sopodpisnicami kaže, da vse več držav in državljanov EU želi drugačno azilno politiko, usmerjeno v zaščito pravic držav in državljanov do suverenosti in obrambe meja. Kar so bile nekoč zahteve (skrajno) desnih strank, vse bolj postaja politika celotne Unije.
Po nasilnem prodoru čez belorusko-poljsko mejo so na poljski strani proti migrantom uporabili vodni top. Del migrantov je noč preživelo v skladišču, del v šotorišču v gozdu ob meji. Česa ta migrantska kriza v malem uči EU?
Velika skupina migrantov, ki so se tam zbirali že od vikenda, je včeraj prebila poljsko mejno ograjo in se spustila v boj s poljskimi vojaki ter policisti, ki so proti migrantom uporabili vodne topove in solzivec. Eden izmed poljskih vojakov naj bi imel zaradi kamna, ki ga je vanj vrgel migrant, zlomljeno lobanjo.
https://twitter.com/chadloder/status/1460682095299215361
Situacijo sta politično poskušala umiriti tudi Angela Merkel in Emmanuel Macron, ki sta s klici z Lukašenkom in Putinom poskušala gasiti krizo na meji.
EU poostrila sankcije
Zunanji ministri EU so se sicer v ponedeljek odločili za nove sankcije proti Belorusiji. Te bodo usmerjene proti posameznikom in organizacijam, ki so vpleteni v trgovino z ljudmi. »Ilegalne migrante uporabljajo kot 'orožje'. To je dehumanizirajoče in proti temu se moramo boriti, kakor je mogoče,« je ob tem dejal danski zunanji minister Jeppe Kordol.
EU je s sankcijami proti letalskim družbam omejila tudi migracije z Bližnjega vzhoda v Minsk. Na letališču v Istanbulu, ki je vmesna postaja za številne migrante, letalske družbe na krov ne smejo več vzeti Iračanov in Sircev, če želijo v Belorusijo. Podobno ravnajo v Združenih arabskih emiratih in v Siriji.
Zdi se celo, da je Lukašenko obrnil ploščo. Iraqi Airways je namreč že napovedal enosmerne lete v Bagdad za migrante, ki so se pripravljeni vrniti.
Poljska za postavitev zidu, bo denar prispevala tudi EU?
Poljska medtem še naprej spodbuja gradnjo zidu na meji z Belorusijo. Gradnja 350 milijonov evrov vrednega zidu, ki jo je podprl poljski parlament, naj bi se začela letos in končala sredi leta 2022.
V pismu Evropski komisiji je sicer že prejšnji mesec 12 članic - celotna vzhodna Evropa, skupaj z Grčijo, Ciprom, Avstrijo in Dansko, zahtevala gradnjo »fizične ovire« za zaščito zunanje meje EU, ki bi se financirala iz proračuna EU. Članice namreč ugotavljajo, da nadzor na schengenskih mejah ni preprečil nezakonitega priseljevanja. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je takšno financiranje zavrnila, vodja Sveta EU Charles Michel pa financiranje podpira. Končna odločitev še ni znana.
https://twitter.com/boom_and_bust/status/1460046471559065603
https://twitter.com/MrAndyNgo/status/1457801267967791115
EU brez ustrezne zaščite zunanjih meja redna tarča pritiskov in izsiljevanj
Fizične prepreke na zunanjih mejah sicer niso nič neobičajnega. V 20 državah EU že stoji skupaj 1240 km ograje za zaščito pred ilegalnimi migracijami.
Kjer ni ograj, se uporabljajo druga sredstva, od prepeljevanja ljudi in vožnje ljudi na čolnih nazaj izven EU do paktov s sosednjimi državami, da bi te zadrževale migracije.
A ne glede na to, kako visoke so ograje in koliko ljudi je na mejah, je dejstvo, da se na EU brez ustrezne zaščite zunanjih meja z migracijami da še naprej pritiskati, kar kažejo tako sedaj Belorusija kot prej Turčija in Maroko.
Države z izkušnjami za vedno bolj restriktivno politiko
Čeprav je tudi ob tokratni situaciji na poljsko-beloruski zopet meji slišati tiste, ki trdijo, da bi EU morala pomagati nekaj tisoč beguncem iz Belorusije in bi tako Lukašenkovo izsiljevanje izgubilo moč, ker tudi Belorusiji ni v interesu, da postane tranzitna država za migrante, pa se EU tudi vedno bolj uči, da je pritisk migracij vse večji. V prihodnje pa se bo zaradi podnebnih sprememb, revščine in politične nestabilnosti še povečeval.
https://twitter.com/HannaLiubakova/status/1460953780288118791
Hkrati spremljamo vse glasnejši odpor do dosedanje azilne politike, po kateri ima pravico do prošnje za azil v EU praktično vsakdo. Pismo vzhodnoevropskih držav s sopodpisnicami kaže, da vse več držav in državljanov EU želi drugačno azilno politiko, usmerjeno v zaščito pravic držav in državljanov do suverenosti in obrambe meja. Kar so bile nekoč zahteve (skrajno) desnih strank, vse bolj postaja politika celotne Unije.
Zadnje objave

Prešernov dan – praznik slovenske kulture
8. 2. 2025 ob 6:00

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«
7. 2. 2025 ob 15:30

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
7. 2. 2025 ob 12:41

Evroposlanka Tomašič: Gre za resno kršitev demokratičnih načel
7. 2. 2025 ob 8:49

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«
7. 2. 2025 ob 15:30

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
7. 2. 2025 ob 12:41

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
FEB
08
Prešernov dan v Koroškem pokrajinskem muzeju
09:00 - 18:00
FEB
08
Prešernov smenj 2025
10:00 - 22:00
FEB
08
Pogovorni večer s pisateljem Ivanom Sivcem
17:00 - 19:00
FEB
15
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
20:00 - 22:00
MAR
01
Izbor urednika

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma
6. 2. 2025 ob 6:00

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar
5. 2. 2025 ob 9:02

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine
5. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 186: Diktatura Svobode
5. 2. 2025 ob 6:00
8 komentarjev
STAJERKA2021
Poljska in Madžarska - kažeta EU, kako se brani meje svoje domovine in posledično EU. Nastaviti zblojeni birokraciji v EU ogledalo - je naravnost bogokletno.
Če popusti Poljska, se bodo po tej poti valile migracije, tako kot se je dogajalo leta 2015. Samo čez Slovenijo je Cerarexpres omogočil 500.000 migrantom "bolji život" na tujih plečih.
Zato ustaviti "predhodnico" in jim pokazati, da pa tokrat ne gre in ne bo šlo. Vdiranja v EU je konec - upam da za vedno. Igra čustev na "humanitarno krizo". Tako kot so prišli, tako bodo tudi odšli. Vsi tisti, ki že čakajo, da predhodnici migracij uspe, vzeti voljo za ta podvig.
Vsi potrebujemo za vstop čez mejo dokument, tukaj pa uporabljajo zgolj nasilje. Ne gre to na taki način.
BRAVO POLJSKA, BRAVO!
Kraševka
Dober prispevek.
Vidi se, da so v Bruslju BIROKRATI, ki so sami sebi namen. Tudi naš komisar Lenarčič, je tak.
Kaj je Lenarčič ukrenil pri MEGRANTSKI KRIZI. Mislim, da le "greje" stolico" v Bruslju in pokasira vsak mesel veeeeeeliko PLAČO. In kako bo upravičil te prejemke?
Ker nič ne ukrene, bi imeli državljani EU pravico, da njegovo komisijo ODPOKLIČEJO.
Še nikoli ni bilo države, ali pa ZVEZE DRŽAV, ki bi mejo svojega teritorija "dali na razpolago TUJCU".
Sedanja komisija pa prav to počne. Ne samo, da vsakemu, ki k nam NEZAKONITO pride, zahteva, da se ga sprejme, še PLAČO, posteljo in hrano mu daja, če se UTIHOTAPI k nam.
V zgodovini takih NEUMNOSTI, še ni zapisanih, kot jih sedaj prakticira Bruselj!
STAJERKA2021
Kraševka, se strinjam. Briga njega za migrantsko krizo in za nas. EU poganja denar in čas je, da jih vsaj vse iz leve - odpokličemo. Visoki prejemki za nič dela, no, vsaj mi ga ne čutimo. Slišimo samo nabijanje po Sloveniji, seveda iz njihovih levih logov. To pa znajo in nič drugega.
viktorh
Tako se brani meja domovine.
Peter Klepec
Precej trdoziva, ta trditev, da je Merkel koga res povabila. Ce jo 1000x ponovijo, se zanesljivo prime.
MEFISTO
Wier schaffen das", je rekla in z migranti nasmolila Nemčijo in celo Evropo.
STAJERKA2021
Mefisto, očitno Merklova znana beseda "zmoremo" ni padla v EU na plodna tla. Šest let po njenem povabilu, se EU dobesedno razkraja.Prilomastilo jih je več kot dva milijona in s temi so same težave in stroški. Sedaj grozi podobna zgodba - napad na Poljsko. Vendar, tako kot Madžarska, je tudi Poljska pokončna in ima rada svojo državo. To je razlika od birokratov iz EU.
rasputin
Množični vdori migrantov so hibridna vojna zoper EU. Ključni problem je v tem, ker je režiser migracij globalna elita, kateri pripada ali je lojalna tudi večina evropskih politikov. Evropski parlament in Evropska komisija ter vrsta drugih evropskih institucij neprikrito podpirajo migrantske vdore.
Madžarska je bila prva, ki je spoznala, da je EU izdana s strani Bruslja in je ukrepala na svojo pest ob bolj ali manj glasnih kritikah evropskega establišmenta. Italija, Španija in Grčija so vse popustile pred izsiljevanji tihotapcev, ki imajo podporo Bruslja. Tudi Slovenija in Hrvaška sta se vdali, deloma tudi zato, ker večina migrantov zapusti obe državi in gre v severne evropske države, kjer so socialne ugodnosti znatno višje, poleg tega je tam veliko migrantskih getov, kjer se migranti počutijo kot doma.
Poljska je poleg Madžarske doslej druga, ki je pokazala zobe in migrantom dosledno preprečuje vstop na njeno ozemlje in s tem tudi na območje EU - pri čemer Bruselj to opazuje s stisnjenimi zobmi, prejkone z antipatijo kot simpatijo. Poljska namreč podira siceršnjo migrantsko politiko Bruslja, ki se je doslej obnašal, kot da je EU nekakšno nikogaršnje ozemlje, kamor lahko vsakdo vstopi in ima vse pravice kot domačini - ali celo večje. Bo ravnanje Poljakov postalo nova evropska migrantska politika, nekakšna budnica za ostalo Evropo ali bo le epizoda, kim bo hitro pozabljena?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.