Merklova in Macron družno za poglobitev finančne unije in skupno zajezitev migracij

Embed from Getty Images

Včeraj sta se na gradu Meesberg blizu Berlina sestali nemška in francoska vlada ter sprejeli dve odločitvi, ki imata poleg konkretnega tudi nezanemarljiv simbolni pomen: položili sta temelje za skupen proračun evroobmočja ter "evropski denarni sklad", poleg tega pa se jasno zavzeli za solidaren evropski pristop k nezakonitim migracijam in zajezitev fenomena.

Še posebej zaveza k reformi evroobmočja je dejansko prvi korak k poskusu reforme EU, ki ga tako nemška kanclerka kot francoski predsednik obljubljata že nekaj časa. Poleg tega smo Angelo Merkel lahko prvič slišali glasno govoriti o potrebi po omejitvi nezakonitih prihodov v Evropo.


Srečanje je dejansko le eden v vrsti vrhov na temo migracij v zadnjih dneh. Emmanuel Macron se je denimo prejšnji petek sestal z novim konservativnim italijanskim premierom Giuseppejem Contejem, kjer sta se zavzela za vzpostavitev evropskih azilnih centrov v afriških državah, Jean-Claude Juncker pa je za nedeljo že sklical mini migracijski vrh 4 držav.

Sklepi skupnega zasedanja Nemcev in Francozov

Vrh nemške in francoske vlade ter predsednika je bila svojevrstna kupčija in uspeh diplomacij obeh držav. Francoski predsednik je namreč nedvoumno podprl nemško kanclerko v prizadevanjih za zmanjšanje števila prebežnikov v EU na skupni, evropski ravni, Merklova pa je privolila v skupni proračun držav članic evroobmočja l. 2021. Ta je bil sicer močna programska točka Macrona, ki veliko stavi na svoja prizadevanja za reformo EU v smeri tesnejše povezanosti.

EU bi tako uvedla enotne bančne regulacije, Evropski stabilnostni mehanizem bi postal neke vrste evropski denarni sklad, v okviru bančne unije pa bi nastopila enotna pravila. Macron je načrte označil celo za "začetek druge faze življenja naše skupne valute".

Poleg tega sta se v izjavi po zasedanju obe vladi zavzeli tudi za odločen spopad s "sekundarnim gibanjem znotraj EU", kar pomeni, da bosta zagotovili hitro premestitev prebežnikov v državo članico, kjer je bila oseba prvič registrirana. Kot je pojasnil Macron, se to lahko doseže z dvostranskimi in večstranskimi dogovori, kot ga ima npr. Francija že sklenjenega z Italijo.

Oba voditelja sta poudarila, da je problem nezakonitih migracij vseevropski problem in potrebuje solidarnosten pristop. Macron je ob tem dodal, da mora Evropa okrepiti dialog z domovinami prebežnikov in tranzitnimi državami ter s tem skušati reševati del problema že v državah, od koder se prebežniki podajo na pot v Evropo. Oba tudi podpirata krepitev evropske mejne in obalne straže Frontex.

Ozadje in širši okvir dogovorov

Položaj nemške kanclerke je trenutno sicer precej manj trden, kot smo bili zadnja leta navajeni. Njena stranka CDU namreč tvori veliko in naporno vladno koalicijo s Socialnimi demokrati, v zadnjih tednih pa so v javnost prišla tudi nestrinjanja z notranjim ministrom Horstom Seehoferjem, ki zahteva obširnejše zavračanje prebežnikov na meji.

Merklovi je celo postavil ultimat o sklenitvi vsaj nekaterih dogovorov o vračanju že registriranih migrantov, ki jih mora skleniti do konca meseca. V nasprotnem primeru naj bi brez podpore vlade ukazal, da se na meji zavrnejo vsi prebežniki, ki so že registrirani v drugih članicah. To bi seveda lahko povzročilo vladno krizo, po besedah kanclerke pa tudi vodilo v "učinek domin" na Balkanu.

Konec meseca pa je napovedan redni vrh EU, kjer bo govora v prvi vrsti o migrantskih kvotah in čim bolj enotnem pristopu k problemu. Napovedano je sicer bilo, da bo na njem sprejeta tudi nova evropska azilna ureditev, a tem željam zaenkrat kaže slabo.