Mehiški karteli z droni nad ameriško obmejno stražo

Po novembrskih predsedniških volitvah v ZDA je postalo jasno, da se obdobje svobodnejšega ilegalnega prehajanja južne meje končuje. Nemir je navdal tudi množice nezakonitih priseljencev, ki že prebivajo in delajo v ZDA. Mnogi so na tihem upali, da juha ne bo tako vroča, kot se je skuhala, a so se opekli.

Še pred uradnim ustoličenjem Donalda Trumpa na funkcijo predsednika (20. januarja 2025) je postalo jasno, da bodo spremembe hitre in boleče. Trumpov svetovalec za varnost na meji Tom Homan, je že dneve pred slovesnim dogodkom napovedal ukrepe, ki bodo šokirali javnost. S tem je mislil na racije proti nezakonitim priseljencem. Prve ukrepe naj bi izpeljali že dan po inavguraciji, začenši v Chicagu. Tja naj bi bilo napotenih 150 agentov varnostne agencije ICE (Urad za priseljevanje in carine v ZDA). Poleg Chicaga so se na seznamu za racije znašli tudi New York, Los Angeles, Denver in Miami. In medtem ko se je predhodna administracija osredotočala na nezakonite priseljence s kriminalno preteklostjo, nov Trumpov mandat pomeni grožnjo za vse nelegalne priseljence, tudi tiste brez kriminalnih aktivnosti.

Na stotine aretiranih

V dneh po inavguraciji so se napovedi začele uresničevati. Oblasti so se lotile iskanja ilegalcev v velemestnih zavetiščih za prebežnike. Manj kot teden dni po uradnem začetku novega predsedniškega mandata so sledili prvi leti z ilegalci v njihove domovine. Ameriške oblasti so v racijah pridržale na stotine ljudi. Nova administracija je hkrati ukinila program pogojne izpustitve za migrante iz štirih držav ter skušala omejiti pravico do državljanstva za otroke nedokumentiranih in nestalnih priseljencev, a je sodišče predsedniški ukaz začasno zadržalo. Številni tujci se bodo morali posloviti od »ameriških sanj«. Mnogi so tako prestrašeni, da ne upajo zapustiti domov. Ena prvih Trumpovih potez je bila tudi razglasitev izrednih razmer na meji z Mehiko in napoved razglasitve mehiških kriminalnih tolp, ki tihotapijo mamila ter ljudi, za teroristične organizacije. V začetku februarja mu je sicer uspel dogovor z mehiško predsednico Claudio Sheinbaum o napotitvi deset tisoč vojakov mehiških na mejo. Zaradi uspešnega dogovora je sledila enomesečna preložitev uvedbe 25-odstotnih carin na uvoz iz južne sosede. Sheinbaumova je pojasnila, da bo naloga vojakov preprečiti dotok nezakonitih migrantov in drog v ZDA, zlasti fentanila, ki je postal osrednja tema v Trumpovih pogajanjih z Mehiko in Kanado. V ZDA je opioid namreč kriv za približno 70 tisoč smrti letno.

Okrepljen zračni nadzor

ZDA si bodo prizadevale za preprečevanje izvoza nezakonitega orožja v Mehiko. Trump je ob tem sporočil, da bodo preložitev uvedbe visokih carin izkoristili za nadaljnja pogajanja. Mehiška predsednica je dogovor o napotitvi dodatnih 15 tisoč pripadnikov oboroženih sil dosegla že s prejšnjo vlado Joea Bidna, toda obljube ni izpolnila. Znano je, da so tudi ZDA napovedale povečanje števila vojakov na južni meji. Mediji poročajo, da ameriška vojska krepi zračni nadzor nad mehiškimi mamilarskimi karteli. Namen je zbiranje obveščevalnih podatkov za lažje zoperstavljanje kriminalu, je sporočil general letalskih sil Gregory Guillot, vodja severnega poveljstva ZDA. Kot pravi, je v načrtu tudi krepitev varovanja na morju, in sicer v sodelovanju z obalno stražo. Mehika okrepljenemu nadzoru iz zraka ne nasprotuje, želi pa več informacij.   

Napad z droni in strelski obračun

Predsednik ZDA je ob začetku svojega mandata ukinil mobilno aplikacijo za priseljevanje (CBP One), ki jo je zagnala Bidnova administracija, da bi tujcem omogočila urejen vstop v ZDA in zmanjšala število nezakonitih prehodov meje. Preko nje so lahko zaprosili za zakonit vstop v državo kot prosilci za azil. Mehiški karteli do Trumpovih ukrepov niso ostali ravnodušni. Odgovorili so z napadi na ameriško obmejno stražo s »kamikaze brezpilotniki« ter razstrelivom. Policisti so bili v luči dogodkov posvarjeni, da naj budno nadzorujejo okolico. Brezpilotniki so bili uporabljeni tudi proti vojaškemu osebju. Državni uslužbenci so bili ob tem pozvani, da o vsakem incidentu z droni poročajo nadrejenim ter naj bodo ustrezno opremljeni s prvo pomočjo in neprebojnimi jopiči itd.

Karteli zlorabljajo tudi družbena omrežja – za pozivanje tujcev, ki so nelegalno v ZDA, da naj pljuvajo in urinirajo na hrano ameriških obmejnih uslužbencev (agentov ICE) in v njihovih vozilih opravljajo veliko potrebo. V eni od objav so celo spodbujali k umorom agentov ICE. Prihajajo tudi poročila o strelskem napadu na ameriško obmejno stražo. Incident se je pripetil, ko je skupina tihotapcev vstopila v Teksas (27. januar, kraj Fronton), torej približno teden dni po inavguraciji Trumpa.

Karteli zlorabljajo tudi družbena omrežja – za pozivanje tujcev, ki so nelegalno v ZDA, da naj pljuvajo in urinirajo na hrano ameriških obmejnih uslužbencev (agentov ICE) in v njihovih vozilih opravljajo veliko potrebo.

90-odstotni upad prehodov

Njegova opozorila grožnje in ukrepi so že obrodili sadove, saj je število nezakonitih prehodov upadlo za 90 odstotkov. V začetku februarja je mehiška predsednica sporočila, da je Trumpova administracija v Mehiko vrnila že skoraj 11 tisoč oseb. Vštetih je tudi okoli 2500 nemehičanov. O nadaljevanju gradnje obmejnega zidu ni veliko znanega. Ena zadnjih novic se nanaša na Stevea Bannona, svetovalca Trumpa v času njegovega prvega mandata, ki je na sodišču priznal prevaro pri zbiranju denarja za gradnjo ter prejel tri leta pogojne zaporne kazni. Če krivde ne bi priznal, bi se začel sodni proces. Bannon in sodelavci so za nadaljevanje gradnje zida zbrali okoli 15 milijonov dolarjev, potem ko kongres Trumpu v prvem mandatu ni namenil dovolj sredstev. Skupaj s še tremi sodelavci je bil že leta 2020 obtožen goljufanja donatorjev pri zbiranju denarja za gradnjo. Sredstva so zbirali prek sklada Mi gradimo zid, pri čemer so bili obtoženi goljufije in pranja denarja.