"Mir tebi, Evropa! Mir tebi, Balkan!" se sliši v Kopru na medverskem srečanju

V Kopru danes in jutri poteka pomembno medversko srečanje, s katerim želijo slovenski škofje po lastnih besedah odgovoriti Božjemu nagovarjanju, naj bo Cerkev odprta za dialog, ki vabi in spodbuja verske skupnosti na Balkanu, da delajo za mir. Srečanje so naslovili "Mir tebi, Evropa! Mir tebi, Balkan!"

Dogodek, ki je pritegnil največ pozornosti, je bil današnji Forum za dialog in mir na Balkanu. Čeprav se želja, da bi ob tej priložnosti Slovenijo obiskala tudi papež Frančišek in patriarh Srbske pravoslavne cerkve Porfirij, ni uresničila, pa je na forumu sodelovalo veliko število drugih pomembnih (cerkvenih) dostojanstvenikov: vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, veliko število balkanskih škofov, predstavnika ekumenskega patriarha Bartolomeja in srbskega patriarha Porfirija, dostojanstveniki iz islamskih, judovskih in protestantskih skupnosti, sodelovala je tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Kaj so govorniki povedali in kakšen je rezultat foruma?

Po uvodnem pozdravnem nagovoru predsednika SŠK, novomeškega škofa Andreja Sajeta, je besedo dobila predsednica države Musarjeva; orisala je nedavno zgodovino in trenutno stanje Zahodnega Balkana. "Tu se je začela prva svetovna vojna. /.../ Iskreno je treba spregovoriti tudi o nekdanjih politikih in generalih s tega področja, ki so jim dokazani hudi zločini proti človeštvu v času razpada nekdanje Jugoslavije. /.../ Še dandanes slišimo, kako ljudje različnih nacionalnosti in veroizpovedi živijo v miru, da pa se tu in tam najdejo taki, ki imajo v kleteh spravljeno orožje, ker da človek nikoli ne ve, kdaj to pride prav." Opozorila je, da so ti zločinski politiki podporo nekdaj iskali tudi v verskih inštitucijah – in vprašanje, kako njihovo prisotnost tam doumeti, "ni retorično":

Pirc Musarjeva je izrazila žalost ob statistikah o stotisočih mladih, ki se odseljujejo z Zahodnega Balkana; nujno je po njenem mnenju govoriti o njegovi evropski prihodnosti in se zanjo tudi dejavno truditi – podala je primer Slovenije, ki se je ob vstopu v EU morala čemu odpovedati, vendar pa je danes na mnogo boljšem, kot bi bila izven te skupnosti.

"Želim si Zahodnega Balkana, kjer prevladujejo lepe, človeške zgodbe. In tu lahko vi, spoštovani gostje, naredite ogromno. Medverski dialog pomeni sodelovanje na področjih, ki so skupna vsem, in predvsem za dobro vseh," je nadaljevala predsednica in med takšnimi področji izpostavila odseljevanje mladih, podnebne spremembe, tehnološki napredek, širjenje dezinformacij ... "Verjamem, da bomo z dogodka vsi odšli še bolj odločeni, da si Zahodni Balkan zasluži biti dejansko središče Evrope v vsakem pogledu, materialnem in nematerialnem. Do tja je še dolga pot. A trmasti, kot smo v teh naših krajih, verjamem, da jo bomo zmogli prehoditi skupaj."

Nadaljeval je vatikanski državni tajnik Pietro Parolin in najprej pohvalil to, da je srečanje organizirano v Sloveniji, ki, čeprav geografsko ni del Balkana, tiči na križišču različnih kultur, sveta in ljudi. "Balkan so nekoč poimenovali 'sod smodnika'. /.../ To zelo dobro ponazarja, kako pomemben je ta del Evrope," je nadaljeval in izpostavil dobro prakso sobivanja med različnimi kulturami, verami in narodi v balkanskih mestih, pa tudi to, kako malo je treba, da se vse skupaj poruši, kar smo videli v devetdesetih letih. V tem kontekstu je kardinal opisal tedanje delovanje Svetega sedeža, ki je pozval k spoštovanju pravice ljudi do samoodločbe, pravice posameznikov in narodnih manjšin ter skupnosti in k neuporabi sile za reševanje sporov. Vatikan je v spodbuditev miru tudi priznal republiki Slovenijo in Hrvaško, Janez Pavel II. pa je vedno znova spodbujal voditelje verskih skupnosti k dialogu.

https://twitter.com/TerzaLoggia/status/1670004121783476225?t=6X2og1h0HpjST7TnPYGAbQ&s=19

Kardinal Parolin je ponovil poziv papeža Frančiška h gradnji mostov namesto zidov in poudaril podporo Vatikana vključevanju balkanskih držav v EU, s čimer se spodbujajo mir, stabilnost in demokracija na naši celini. "Papež Frančišek je večkrat obiskal balkanske države in so mu res pri srcu, zato tudi sanja, da bi imele takšno evropsko prihodnost," je dodal.

Podpredsednik SŠK, murskosoboški škof Peter Štumpf, je prav tako spregovoril o pomenu združevanja Evrope, ki se je zgodil po morijah svetovnih vojn. Spomnil je na primer povezovanja, ki se je zgodil med vojaki različnih narodnosti in veroizpovedi na soški fronti, in izpostavil po njegovem uspešne primere sobivanja v današnji Sloveniji, kjer pravoslavne cerkve uživajo tako svobodo kot tudi sprejetost in naklonjenost, skupaj z evangeličani praznujemo dan reformacije, veseli smo, da so v Ljubljani nedavno svoj bogoslužni prostor dobili tudi muslimani itd. Opisal je prizadevanja Katoliške cerkve, ki da je z 2. vatikanskim koncilom stopila na pot medverskega in ekumenskega dialoga ter mnogokrat pozvala k miru. "Že Pij XII. je govoril: 'Z mirom ni nič izgubljeno. Z vojno lahko izgubimo vse,' je dejal in sklenil z besedami zadnjega koncila: "Mir ni nikoli za vedno pridobljen, marveč ga je treba neprestano graditi."

Kardinal Vinko Puljić iz Bosne in Hercegovine je spregovoril o načelih, ki so nujna za vzpostavitev dialoga, in izkušnji iz svoje države, kjer so snovalci vojne po komunizmu izkoristili razlike državljanov, da so ustvarili vojno ozračje – želeli so celo, da bi se vojna v BiH imenovala 'verska vojna'. Kardinal je dejal, da je bil vsemu temu sam priča, in zato so se verski voditelji podali v svetovna središča, "da bi pričali, da tukaj ne gre za versko vojno, ampak za načrtno osvajanje in ustvarjanje etnično čistih prostorov, in to celo s pomočjo velikih sil".

Dalje je opisal svojo izkušnjo, kako je bil nekaj časa edini verski voditelj v Sarajevu in kako je po vojni vzpostavil medreligijski svet, ki je dosegel številne uspehe – denimo, da so v primeru napada na katerokoli svetišče to obsodili predstavniki vseh verskih skupnosti.

Tudi reški nadškof Mate Uzinić je spregovoril o dialogu in kot primer dobre prakse izpostavil teološka srečanja, ekumenski program za študente teologije krščanskih veroizpovedi, ki ga prirejajo v njegovi nadškofiji. Forum se je nadaljeval s prispevki številnih drugih balkanskih škofov, dostojanstvenikov iz pravoslavnih ter protestantskih cerkva in islamskih skupnosti – njihovim govorom lahko prisluhnete v arhivu Prvega programa TVS, ki je dogodek prenašala v živo.

Na podlagi vnaprej poslanih predhodnih deklaracij vseh govorcev in gradiva za današnje nagovore so slovenski škofje pripravili končno deklaracijo foruma, ki jo je prebral škof Anton Jamnik. Najdete jo lahko na tej povezavi, njen sklepni odstavek pa se glasi: "Iskrenega srečanja in rodovitnega dialoga ni brez molitve in zaupanja v Stvarnika, ki je vladar zgodovine in dokonča, česar človek sam ne more storiti. Le okrepljena vera v Boga in iskrena ocena lastnih preteklih dejanj, ki jih zaznamuje človeška nemoč, pomagata na poti dialoga doseči mir na medosebnem, družbenem in duhovnem področju."

Medreligijsko srečanje se je danes popoldne nadaljevalo s kulturnim srečanjem Mladi za mir in večernim koncertom v koprski stolnici, kjer bo jutri potekala tudi slovesna sv. maša – daroval jo bo kardinal Parolin.