Martinovanje – praznovanje zaključka vinogradnikovega truda

V Sloveniji je vinorodna dežela in pri nas je več kot 2500 pridelovalcev vina, zato ni nenavadno, da radi praznujemo martinovo - praznik, na katerega mošt postane vino. Slovenska vinska tradicija je bogata, spremlja pa jo vrhunska kulinarika. Prav zato se na martinovo v Sloveniji družine in prijatelji radi zberemo ob obloženih mizah, kjer ne manjka martinove gosi ali race, mlincev, kislega zelja in drugih dobrot, te pa spremljajo kakovostna slovenska vina.

Martinovo je dan posvečen svetemu Martinu, zavetniku vinarjev in vinogradov. Pri nas god sv. Martina velja tudi za dan, ko se po starih šegah mošt s krstom spremeni v vino. Gre za pomemben praznik v slovenski kulturni in kulinarični tradiciji, ki ga vsako leto praznujemo 11. novembra. Ker imamo običajno za praznovanja in družinska srečanja več časa ob vikendih, se praznovanje najpogosteje prenese na najbližjo soboto. Letos ga zato praznujemo v soboto, 9. novembra. Običaj izhaja iz zgodbe iz srednjega veka o svetem Martinu, vojaku, ki se je kasneje spreobrnil v duhovnika. Bil je skromen in dobrega srca, ljudje pa so ga imeli radi, zato so se okoli njegovega življenja začele spletati legende. Najbolj znana pravi, da je Martin nekoč pozimi srečal berača, ki ga je zeblo. Da ne bi zmrznil, si je svoj topli vojaški plašč prerezal na pol in ga dal beraču, da ga je grel. Martin je bil znan po tem, da se je zavzemal za reveže, po njegovi smrti pa so ga začeli častiti kot svetnika.

Slovenci smo ponosni na našo vinsko tradicijo

Čeprav martinovo praznujejo po vsej Evropi, le pri nas in na sosednjem Hrvaškem ta dan slovi tudi kot praznik vina. Slovenci smo namreč izjemno ponosni na našo vinsko tradicijo. Izbrana vina treh slovenskih vinorodnih dežel se po kakovosti uvrščajo v sam svetovni vrh in so cenjena tako kot denimo francoska vina. Zaradi dobrih naravnih pogojev v Sloveniji uspeva kar 52 vrst trte, iz katerih pridelovalci vina pridelajo belo ali rdeče, suho ali sladko, aromatično ali lahkotno vino in tako zadovoljijo okus številnih ljubiteljev vina.

Izjemno znana je vinorodna dežela Primorska, kjer so zaradi vpliva tople mediteranske klime tla izjemno rodovitna. Vinogradništvo je na tem področju pomembna kmetijska panoga, ki slovi po kvalitetnih rdečih in belih vinih. Vse bolj cenjena so tudi oranžna vina. V Istri in Brdih je zasajenih dobrih 1800 hektarjev vinogradov, v Vipavski dolini skoraj 2100, na Krasu pa 550 hektarjev. Najtoplejši predel je slovenska Istra, kjer uspeva avtohtona primorska trta refošk, iz katere pridelujejo vino refošk in teran. Refošk je izjemno cenjeno vino temno vijoličasto-rdeče barve, ki je bogato s polifenoli in se odlično prilega k različnim mesnim jedem ali sirom. Na tem področju je znana tudi malvazija, suho belo vino zlate rumene barve s polno aromo. Eno najbolj poznano vino je vino teran, ki prihaja iz Krasa. Teran je na ravni Evropske unije zaščiten kot vino iz čiste sorte refošk, pridelane na Krasu. Zaradi kraške prsti ima značilen poln okus in vsebuje velik odstotek mlečne kisline. Gre za visokokvalitetno suho vino, ki tudi zaradi kisline blagodejno vpliva na prebavo in se odlično prileže h gurmanskim jedem, kot so meso na žaru, pršut, divjačina in pikantni siri. Posebnost Krasa so tudi bele vinske sorte, med njimi avtohtona vitovska grganja. Vipavska dolina pa je tradicionalno dežela rebule in istrske malvazije, po vojni so postale priljubljene tudi sorte, kot so merlot, chardonnay, sauvignon in cabarnet sauvignon. Na primorskem pa ne moremo še mimo Goriških Brd, ki so poznana po trtah, češnjah in številnih vinih. Tam se zaradi odlične lege in gričevnate terasaste pokrajine rojevajo izjemna bela in rdeča vina, ki so prejela že številne mednarodne nagrade in priznanja ter navdušujejo številne ljubitelje vina. Najbolj znane sorte briških vin so rebula, zeleni sauvignon, sauvignon blanc, chardonnay, merlot in cabernet sauvignon.

In še zanimivost iz sveta mednarodno priznanih vrhunskih vin? Ste vedeli, da je bila steklenica najdražjega slovenskega desertnega vina prodana za kar pol milijona evrov. Steklenico refoškovega deserta z belim tartufom je kupil kupec iz Rusije, ki je želel steklenico obogatiti še z vgrajenim diamantom. Kupil jo je za darilo.

Več kot 450 let stara trta v Mariboru

Slovenci smo izjemno ponosni tudi na našo najstarejšo trto na svetu, ki raste v Mariboru. Stare je več kot 450 let. Trta sorte žametovska ali modra kavčina je posebna znamenitost Slovenije, ki da na leto do 55 kilogramov rdečega grozdja, iz nje pridelujejo vino žametna črnina. Vsako leto v Mariboru prirejajo različne prireditve v čast najstarejše trte, ta pa ima celo svojo himno, ki jo Mariborčani radi pojejo. Na Ptuju pa imamo najstarejšo vinsko klet v Sloveniji z najstarejšim arhivskim vinom iz leta 1917. Najdaljšo tradicijo pridelave penin, kar 150-letno pa imamo v Gornji Radgoni. Vinorodna dežela Podravje je poznana po elegantinih belih vinih mednarodnih sort in nekaterih avtohtonih. Podravje je področje, kjer zaradi ugodne sestave tal in celinskega podnebja pridobivamo odlična bela vina, kot so laški rizling, sauvignon, reški rizling, chardonnay in šipon ter rumeni muškat. Med rdečimi vrstami so poznana modra frankinja, modri pinot in žametna črnina.

Na Dolenjskem pa ne moremo mimo cvička. Gre za vino, ki je narejeno iz vsaj štirih sort. Ker prevlada rdeča sorta, ki ji je dodano nekaj bele, ima cviček rdečkasto barvo in kisel okus. To vino ima nizko vsebnost alkohola, od 8 do 9 odstotkov, zaradi česar mnogi pravijo, da je »pitno«. Za vinorodno deželo Posavje, v katero spada dolenjska, Bela krajina in vinorodno področje Bizeljsko-Sremič so značilne tudi zidanice ali manjše zidane hiše v vinogradih ali repnice, ki so posebne kleti vkopane v zemljo. Poleg cvička je na tem področju znano suho rdeče vino metliška črnina iz Bele krajine, kakovostno belo vino belokranjec in suho belovino bizeljčan. V Bizeljsko-sremiškem okolišu kot sortna vina prevladujejo modra frankinja, beli in modri pinot in laški rizling pozne trgatve.

Martinovanje – praznovanje zaključka vinogradnikovega truda

Slovenci bomo martinovo lahko torej praznovali ob velikem naboru kakovostnih slovenskih vin. Martinovo simbolično pomeni tudi zaključek vinogradnikovega truda v vinogradu in je namenjeno predstavitvi vinogradnikov, vinarjev in njihovega mošta in mladih vin. Tudi letos bo na voljo nekaj znanih martinovanj na prostem po vsej Sloveniji.

Največ ljudi vsako leto privabi največje javno martinovanje v Mariboru, na Trgu Leona Štuklja se takrat zbere tudi do 20.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. V slovenski prestolnici bodo martinovo v soboto znova obeležili z ljubljansko vinsko potjo, kjer se bo na stojnicah predstavilo več deset domačih in tujih vrhunskih vinarjev ter kulinaričnih mojstrov, obiskovalci pa bodo lahko izbirali med več kot 400 vinskimi vzorci za degustacijo. Vrhunec celotedenskega dogajanja bo martinovanje na Krasu doživelo naslednjo soboto, ko bodo ponudniki ob Kraški vinski cesti odprli svoje kleti, ves teden pa pripravljajo številne kulturne in gastronomske dogodke.