Makedonija? Severna Makedonija? ... kaj se bo izcimilo iz referenduma o spremembi imena

Uredništvo

1. 10. 2018 ob 13:19
3 komentarjev

Svet

POSLUŠAJ ČLANEK

Embed from Getty Images
Makedonci so včeraj na posvetovalnem referendumu glasovali o spremembi imena države v Republiko Severno Makedonijo. Čeprav se večina volivcev referenduma ni udeležila in je zato neveljaven, so tisti, ki so glasovali, spremembo podprli v skoraj 90%.

Kaj to pomeni za Makedonijo, Evropsko unijo in svet?

Vprašanje »Ali ste za članstvo v EU in Natu s sprejetjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo?,« je v praksi preverjalo, ali Makedonci podpirajo spremembo imena države v poimenovanje Republika Severna Makedonija.

Podpora referendumu bi vsaj malo pripomogla k spremembi imena v parlamentu in s tem zgladitvi dolgotrajnega spora s sosedno Grčijo in nov korak k vstopu Makedonije v Nato in Evropsko unijo, ki ju sedaj Grčija blokira.

Premier v težavah

A notranjepolitične razmere v državi niso vodile k izpeljavi scenarija premierja Zorana Zaeva, ki mu je referendum prinesel še več težav. Pred glasovanjem je namreč napovedal, da bo udeležba 75- do 80-odstotna in da bo odstopil, če referendum ne uspe.

Včeraj pa je po le skoraj 35-odstotni volilni udeležbi svojo izjavo spremenil in pozval k upoštevanju volje tistih, ki so na referendumu glasovali, sicer bo za december razpisal nove parlamentarne volitve.

Referendum sicer ni pravno obvezujoč, zato poslanci ime države spremembo še vedno lahko potrdijo s potrebno dvotretjinsko (ustavno) večino, bo pa zato potrebnega mnogo več napora.

Na kocki mnogo več kot le ime

Mnogi Makedonci, ki se soočajo z rekordno brezposelnostjo in gospodarsko stagnacijo, so v referendumu videli možnosti za gospodarski napredek države in boljše življenje zase.

Že sedaj namreč EU porabi približno 260.000 evrov na dan za podporo Makedoniji, po vstopu pa si država lahko obeta še večje prejemke. Hkrati je država posredno pod delnim nadzorom Rusije in stalno pod pritiski rušenja že tako šibke demokracije.

Nova točka boja med ZDA in Rusijo

Hkrati se v državi kažejo tudi boji med mnogimi geopolitični interesi. Močno s strani Rusije podprta stranka Združena Makedonija je namreč s podporo Moskve vodila močno kampanjo preko socialnih omrežij, ki je ljudi spodbujala k bojkotu referenduma, ki ga je podprl tudi predsednik države Gjorge Ivanov.

Hkrati pa so h glasovanju v podporo referendumskemu vprašanju pozvali tudi nemška kanclerka Angela Merkel, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in ameriški obrambni sekretar James Mattis, ki se bojijo, da bi težave v bivši jugoslovanski republiki lahko v boju med Zahodom in Vzhodom sprožile novo krizo na Balkanu. Referendum je zato budno spremljalo več kot 500 tujih diplomatov.

KOMENTAR: Uredništvo

Medla luč za evropsko prihodnost (Severne?) Makedonije

Referendum v Makedoniji je sicer dal zeleno luč za spremembo ustave republike, vendar pa je ta luč zelo medla, saj je bila udeležba slaba. Poleg tega pa svetlobo te luči zastirajo notranji spori med predsednikom države in premierjem, kar se je kazalo tekom celotne kampanje. Makedonski referendum je pričakovano vzbudil kar nekaj mednarodnega interesa, vendar ne samo med mediji ampak tudi med "silami", ki se profesionalno ukvarjajo s kampanjami. Tako se je makedonski referendum razvil v debato o usmeritvi države, ki pa je še vedno nejasna. Makedonci so na tehtnico, kot jih je prepričeval dvopolni PR, postavili žrtvovanje svoje identitete v zameno za svetlo mednarodno prihodnost. Kako je z narodno identiteto in s svetlo prihodnostjo pa vemo... gotovo ni odvisna od ene same zadeve in od enega samega posvetovalnega referenduma. O vsem tem dogajanju, pred in za kamerami, pa v kratkem na Domovino.je prihaja komentar dr. Larisa Gaiserja, ki je kot geopolitični strokovnjak spremljal dogajanje v Makedoniji in bo bralcem Domovine osvetlil zapleteno situacijo v Makedoniji in naslednje korake, ki jih lahko pričakujemo v tej državi."

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Panda diplomacija: Kaj pomeni, če vam Kitajska podari ali odvzame pando

23. 11. 2023

Ko uničujemo Zemljo, uničujemo sebe. Ko uničujemo drugega, škodimo sebi.

13. 08. 2023

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo

21. 10. 2023

3 komentarjev

APMMB2

03. 10. 2018 05:41:20 0 Odgovori

Makedonija je nesrečna država. Praktično nima zaveznikov, ima pa sosede, ki si jo želijo prilastiti. Srbi jo želijo vključiti v Srbijo, Bolgari v veliko Bolgarijo, Grki jo želijo priključiti grški Makedoniji, Albanic pa k veliki Albaniji.
Prav škandalozno pa se obnaša Evropa.
Makedonija nikoli ni bila del sodobne Grčije.
Od propada antične Grčije so Grčiji vladali Rimljani, potem Bizantinci, ki niso bili Grki. Za Bizantici so prišli Turki in izpod Turčije se je osamosvojila Makedonija. V balkanskih vojnah si jo je želela pokoriti Bolgarija, a so jo Srbi prehiteli in jo končno vključili v Jugosavijo in jo varovali kot most za osvojitev Soluna in izhod Srbije na morje. To se Srbiji nikoli ni posrečilo, pretnja Grkom pa je ostala in tega se Grk bojijo, zato se obotavjajo s priznanjem Makedonije.
Evropa bi se o tem morala podučiti in zavzeti pošteno stališče.
Makedonija nikoli ni bila del Grčije in Grčija nima nikakršne pravice za kakršenkoli diktat Makedoniji.
Makedonija je samostojna, suverena država in ima pravico sama izbrati ime svoje države. Ime Makedonija v mednarodnem svetu ne ogroža nikogar. Ni moteče in ne more povzročati nikakršnih nesporazumov.
Bistveno bolj moteča sta Slovaška in Slovenja, kjer je že prišlo in lahko še prihaja do pomot, saj sta imeni držav podobni, podobo se poimenujejo prebivaci in za povrh imata še podobni zastavi. Pa nihče iz tega ne dela problem.
Za Grke pa je Makedonija problem samo zato, ker jih je strah da bi Makedonija ponovno postala most, preko katerega bi srbski opanki zakorakali v Sloun.
Tudi ostale sosede si želijo Makedonije, zato pdpihujejo spor in krotovičijo Makedonijo. Evropa, kot porok poštenja in pravičnosti, bi morala jasno podpreti Makedonijo in prisilti Grčijo, da jo v popolnosti prizna in ji dovoli poimenovaje, kakršno si pač želi, le Sevrna Grčija ne sme in ne more biti.
A kaj lahko pričakujemo od Evrope. Želimo si le, da ne bo propadla in se zrušila sama vase, saj njeni nesposobni viditelji ne zmorejo nič pametnega.

STAJERKA2021

01. 10. 2018 18:51:08 0 Odgovori

Še malo, pa bodo Makedonci zaradi Albancev MANJŠINA. Če ne bomo pozorni, se nam lahko tudi to zgodi, s priseljevanjem Albancev. Že v stari jugi so govorili, da z njihovo rodnostjo, bodo kmalu Srbi manjšina. V lanskem letu so Albanci, Bošnjaki, Črnogorci , Hrvati, Makedonci in Srbi, ki živijo v Sloveniji, zahtevali spremembo ustave, s katero bi dobili status manjšine, vstop v parlament itd. Če je nekdo prišel delat v Slovenijo, se na neki način integriral in ostal tukaj, NE MORE BITI MANJŠINA. Pa seveda denar, kar je tudi glavni cilj. Kakšna manjšina neki, saj razen na Hrvaško ni meje na ostale bivše republike, kar tudi pogojuje status manjšine. Ampak kakšen pametnjakovič pa bi jim lahko še to omogočil, da bi dobili še več "lačnih ustec" na državnih jaslih. Lahko pa so še drugi apetiti, zagotovo.

MEFISTO

01. 10. 2018 18:12:29 0 Odgovori

Makedonci, ki so v bistvu veja Bolgarov, so lahko zadovoljni, da se bodo smeli imenovati Severna Makedonija.

Zgodovinska Makedonija je še vedno v mejah Grčije.

Seveda so lahko trmasti in ponositi, toda EU in Nata ne bodo videli.