Lutkar – Norman Rockwell 

Gregor Čušin
Norman Rockwell, Lutkar (1932)
»Klanjam se, Alenka!«  »O, Marjan! Moj poklon.«  »Zakaj pa se mi ti klanjaš?«  »Zakaj pa ne?«  »Ko sem bil tvoj šef, si mi komaj rekla ›dober dan‹, zdaj se mi pa klanjaš. Kaj bi rada?«  »Nič ne bi rada. Od tebe že ne. Kaj pa sploh lahko pričakujem od tebe? A? Kaj lahko storiš? Še ko si bil moj šef, nisi mogel nič, kaj boš pa zdaj, revček?!«  »Ne repenči se preveč. Ko si bila ti šefica, se nam tudi ni samo smejalo. In ne pozabi, da sem na položaju vseeno zdržal dlje kot ti!« 

Za ogled se:

Želite prebrati ta članek?
Enkratni nakup članka:
1,49 €
Kupi
Prijavi se
Ste že naročnik?
Prijavi se
Naroči se
Naročnina že od:
16,25 €
na mesec
Naroči

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.

Povezani članki

Ljudskofrontna koalicija – ne, hvala (22. del): Priprave na sestop z oblasti – dvorska opozicija 11: partija in ustanovitev Nove revije
  • 09. 09. 2026
Čim prej, da ne bo prepozno
  • 09. 09. 2026
Domovina št. 268: Jadranskega morja nekega dne ne bo več
  • 09. 09. 2026