Louise Krikner – Magdalena Mišić: Nenavadno življenje žene feldmaršala kraljeve jugoslovanske vojske

V svojih prispevkih z velikim veseljem in spoštovanjem pripravljam zgodbe o ljudeh, ki so oblikovali slovensko zgodovino. V tokratnem prispevku pa predstavljam Louise Krikner, ki se je v svojem tragičnem življenju preimenovala v Magdaleno Mišić. V Sloveniji je njena življenjska zgodba skorajda neznana. Zato pa je precej bolj znana zgodba njenega moža, feldmaršala in vojvode Živojina Mišića, poveljnika srbske vojske, čigar dejanja so še kako pripomogla k ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918, katere del, kot pove že samo ime, smo bili tudi mi.

Kot Louise Krikner se je leta 1865 rodila v Beogradu. Bila je hčerka švicarskega arhitekta, ki je izvajal projekte po Srbiji po naročilu srbske vlade. Leta 1881 je kot šestnajstletnica srečala mladega oficirja Živojina Mišića, čigar enota je imela v bližini vojaške vaje.

Preskočila je iskrica in vnela se je ljubezen. Njena družina do romance ni pokazala veliko razumevanja. Bodoči zet je bil mlad oficir brez resnega premoženja in brez posebej obetavne prihodnosti v porajajoči se državi sredi nemirnega Balkana, kar se jim ni zdela kaka posebno dobra partija. A mladega para to ni motilo in leta 1884 sta se poročila. V zakonu se jima je rodilo šest otrok.

Iz ene vojne v drugo

Srbija je konec 19. stoletja plula iz ene vojne v drugo. Živojin Mišić je sodeloval v vseh: dveh osvobodilnih vojnah 1876 in 1877–1878 proti Turkom, srbsko-bolgarski vojni 1885, dveh balkanskih vojnah 1912 in 1913, na balkanskem bojišču 1914–1915 in na solunski fronti 1915–1918. V teh bitkah se je povzpel do najvišjega čina vojvode, srbskega feldmaršala.

Louise je bila vedno nekje blizu. Leta 1916 je bila del srbske vojske, ki se je preko Albanije zatekla na Krf. Kot begunka je bila v Franciji, a je bila že leta 1917 na solunski fronti pri svojem možu. Konec vojne je bil srbsko zmagoslavje, a vojvoda je za zmagoslavje plačal s svojim zdravjem in leta 1921 umrl.

Po smrti je kot vdova živela v Beogradu in zdelo se je, da bo življenje mirno. A leta 1941 je bilo miru konec, saj je tudi v Jugoslaviji izbruhnila vojna. Louise Krikner se je umaknila v Struganik v Srbiji. Njeni otroci so se pridružili odporu, najprej četnikom pod poveljstvom komandanta Kraljeve vojske v domovini Draže Mihajlovića. V boju proti Nemcem je bil sin Aleksander ujet. Prizadevanja Louise kot švicarske državljanke, da bi ga rešila, so bila neuspešna in sin je bil ustreljen, njena hiša pa požgana.

Pravoslavna vera

Vse to je v njej pustilo globoke sledi. Odrekla se je vsemu nemškemu. Iz protestantske vere je prestopila v pravoslavno in postala Magdalena Mišić. Njeni otroci so se pridružili partizanom. Nova, rdeča oblast je vdovo srbskega narodnega junaka pustila pri miru. S komunizmom ni želela imeti opravka, ti pa so bili toliko pametni, da se ji niso vsiljevali. Mirno je živela v Beogradu in umrla leta 1956 v visoki starosti.

Ostal je spomin na žensko, ki je ponosno stala ob možu in družini vse do zadnjega daha.

Ostal je spomin na žensko, ki je ponosno stala ob možu in družini vse do zadnjega daha.

(D213: 49)