Ljubezen po labodje
Pred časom sem na obrežju Drave opazovala labode. Ko sem se hotela enega dotakniti, se je našopiril in mi dal jasno vedeti, kje se začne njegov oz. njun osebni prostor. Le malo stran je imel svoj par.
Vedno se mi je zdelo fascinantno, da je prav upogibanje vratov v obliki srca del paritvenega obreda teh živali, ki so kar malo preveč človeško – bele barve. Ker kar enako kičasto, labodi večinoma ostanejo z istim partnerjem vse življenje, so večkrat simbol ljubezni. V antični grški mitologiji je bog Zevs v obliki laboda zapeljal Ledo, ki mu je nato rodila dva sinova, pa tudi Labodje jezero, svetovno znani balet Čajkovskega, uprizarja iskanje ljubezni. Danes je gregorjevo. Tudi dan ptičje ženitve, ki ima tudi ljudi česa naučiti.
In če je namen monogamije pri labodih medsebojna zaščita za čim več potomcev, za katere starša skrbita skupaj, je pri ljudeh drugače. Za ptice nimamo prave statistike, a za Slovence je jasno, da nam je do ženitve in zvestobe do smrti vse manj. Po številu (civilnih) porok na 1000 prebivalcev smo na repu med vsemi državami Evropske unije. Čeprav smo Slovenci ekstrem, padec števila porok ni naša posebnost. V Evropi se je v povprečju leta 1965 na 1000 prebivalcev poročilo 7,8 parov na leto, je ta številka pol stoletja kasneje padla na le 4,3 parov na 1000 Evropejcev.
Labodi imajo evolucijski konsenz, Evropejci smo pa nekje v zraku s svojim. Nismo si povsem na jasnem, ali bi sedaj namesto zapečatene monogamije raje bolj skakali iz cveta na cvet, živeli poligamno, sami ali kako drugače. Statistično gledano je vse več Slovencev samskih oz. na koruzi. Smo tudi v vrhu po številu otrok, rojenih neporočenim staršem. To ni tako dobro za otroke, kot če so starši poročeni, pravi stroka. Kot pri labodih, ima tudi pri ljudeh to marsikaj opraviti z zaščito ter takšno in drugačno varnostjo. Pri labodih ni šale. Napadli vas bodo, če se boste njihovemu gnezdu samo poskušali približati. Ljudje gnezda razdiramo kar sami.
Danes se loči kar 43 % v Evropi poročenih parov. Pri nas v povprečju po 14 letih zakona, kar je približno pol labodje življenjske dobe. Izjemno visok delež poročenih »konec svojih dni« dočaka kar precej pred smrtjo. Nekateri celo večkrat. Kaj se dogaja z ljubeznijo med nami?
Ne morem si pomagati, da ne bi verjela, da je ta - tako popolna - med najbolj zlorabljenimi besedami našega časa. Vedno znova je vse, pa hkrati nič. Kako je lahko za ista človeka danes brezpogojna in večna, jutri le še vpitje, izsiljvanje, varanje, laži, lomljenje stolov ...? Kako sta si dva lahko tako blizu, da si danes delita telo in dušo, otroke in posteljo, jutri pa je vse, kar si lahko namenita, le prezir? Kako lahko govorimo pet tujih jezikov, ne razumemo pa jezika sočloveka?
Nekoga moraš imeti rad, pravi Minatti. Naj gregorjevo praznujete ali ne, vam ob tem prazniku luči, ki jo danes mnogi simbolično spuščajo po rekah in potokih, želim, da bi je nekaj prineslo tudi k vam. Da bi jutri, ko boste peli labodji spev, kljub strahovom ne bili hrepenenja polni starci, polni obžalovanja, da se niste zaljubili ali da niste ljubili.
Vedno se mi je zdelo fascinantno, da je prav upogibanje vratov v obliki srca del paritvenega obreda teh živali, ki so kar malo preveč človeško – bele barve. Ker kar enako kičasto, labodi večinoma ostanejo z istim partnerjem vse življenje, so večkrat simbol ljubezni. V antični grški mitologiji je bog Zevs v obliki laboda zapeljal Ledo, ki mu je nato rodila dva sinova, pa tudi Labodje jezero, svetovno znani balet Čajkovskega, uprizarja iskanje ljubezni. Danes je gregorjevo. Tudi dan ptičje ženitve, ki ima tudi ljudi česa naučiti.
Za ptice nimamo prave statistike, a za Slovence je jasno, da nam je do ženitve in zvestobe do smrti vse manj.
In če je namen monogamije pri labodih medsebojna zaščita za čim več potomcev, za katere starša skrbita skupaj, je pri ljudeh drugače. Za ptice nimamo prave statistike, a za Slovence je jasno, da nam je do ženitve in zvestobe do smrti vse manj. Po številu (civilnih) porok na 1000 prebivalcev smo na repu med vsemi državami Evropske unije. Čeprav smo Slovenci ekstrem, padec števila porok ni naša posebnost. V Evropi se je v povprečju leta 1965 na 1000 prebivalcev poročilo 7,8 parov na leto, je ta številka pol stoletja kasneje padla na le 4,3 parov na 1000 Evropejcev.
Labodi imajo evolucijski konsenz, Evropejci smo pa nekje v zraku s svojim. Nismo si povsem na jasnem, ali bi sedaj namesto zapečatene monogamije raje bolj skakali iz cveta na cvet, živeli poligamno, sami ali kako drugače. Statistično gledano je vse več Slovencev samskih oz. na koruzi. Smo tudi v vrhu po številu otrok, rojenih neporočenim staršem. To ni tako dobro za otroke, kot če so starši poročeni, pravi stroka. Kot pri labodih, ima tudi pri ljudeh to marsikaj opraviti z zaščito ter takšno in drugačno varnostjo. Pri labodih ni šale. Napadli vas bodo, če se boste njihovemu gnezdu samo poskušali približati. Ljudje gnezda razdiramo kar sami.
Danes se loči kar 43 % v Evropi poročenih parov. Pri nas v povprečju po 14 letih zakona, kar je približno pol labodje življenjske dobe. Izjemno visok delež poročenih »konec svojih dni« dočaka kar precej pred smrtjo. Nekateri celo večkrat. Kaj se dogaja z ljubeznijo med nami?
Ne morem si pomagati, da ne bi verjela, da je ta - tako popolna - med najbolj zlorabljenimi besedami našega časa. Vedno znova je vse, pa hkrati nič. Kako je lahko za ista človeka danes brezpogojna in večna, jutri le še vpitje, izsiljvanje, varanje, laži, lomljenje stolov ...? Kako sta si dva lahko tako blizu, da si danes delita telo in dušo, otroke in posteljo, jutri pa je vse, kar si lahko namenita, le prezir? Kako lahko govorimo pet tujih jezikov, ne razumemo pa jezika sočloveka?
Nekoga moraš imeti rad, pravi Minatti. Naj gregorjevo praznujete ali ne, vam ob tem prazniku luči, ki jo danes mnogi simbolično spuščajo po rekah in potokih, želim, da bi je nekaj prineslo tudi k vam. Da bi jutri, ko boste peli labodji spev, kljub strahovom ne bili hrepenenja polni starci, polni obžalovanja, da se niste zaljubili ali da niste ljubili.
Zadnje objave
Vlada je sprejela sklep o (ponovni) ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve
23. 6. 2026 ob 20:13
V Ljubljani nas do referenduma loči še 18 dni – kakšno bo sporočilo županu?
23. 6. 2026 ob 17:51
Dan državnosti v Arboretumu: sveta maša za domovino in Prifarski muzikanti
23. 6. 2026 ob 15:55
Novi šef Fursa napoveduje manj represije, več dialoga
23. 6. 2026 ob 13:25
Kako pristopiti k sprejemanju odločitev in odgovornosti
23. 6. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
1 komentar
Kraševka
Zelo lep prispevek, ki nam pokaže, kaj je večna ljubezen.
Danes je velik problem, ker ZAKONSKO zvezo istovetimo s PARTNERSKO. Tako, da včasih niti ne vemo kdo s kom živi. Partnerjem se niti ločiti ni treba, kar prestopijo.
To je kot potovanje z vlakom, ko prestopaš na drugi vlak.
Tako, kot se sedaj v Evropi zgubljajo KRŠČANSKE vrednote, se izgublja tudi tradicionalni način življenja. In na vse gledamo, kot na "stvar z enkratno uporabo"
Pa vendar Krščanski zakon, je velikega pomena. Krščanstvo nas uči, da brez trpljenja in POTRPLJENJA ni življenja.
POTRPLJENJE (nikoli ne more biti žena ali mož, samo dobre volje) se vedno obrestuje, kajti za dežjem posije sonce. Kdor pa menjava partnerje, pride večkrat iz dežja pod kap.
Čestitam vsem parom, ki živijo podobno, kot predstavljeni LABODI.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.