Levo je desno in desno je levo

Tradicionalna delitev na levo in desno v politiki nima z aktualnimi razmerami pri nas in po svetu praktično ničesar več skupnega.

Če začnemo na domačem pragu, lahko ugotovimo, da smo, tradicionalno gledano, precej konservativna družba. Od razvoja političnih strank pri nas v 19. stoletju pa vse do začetka 2. svetovne vojne so na Slovenskem močno prevladovale konservativne politične sile. Če človek pomisli na to, kaj je denimo pomenila Slovenska ljudska stranka (SLS) na teritoriju današnje Slovenije pred letom 1941, in za primerjavo vzame današnjo stranko, ki nosi to ponosno ime in je, no, to, kar pač trenutno žal je, bi se mu kar milo storilo. Roko na srce – milo se nam lahko stori že, če se spomnimo na SLS v času vodenja bratov Podobnik in trenutno stanje omenjene stranke.

Z industrializacijo in rastjo natalitete oziroma prebivalstva nasploh se je delež volilnega telesa, ki ga tradicionalno nagovarjajo konservativne stranke, zmanjševal. Pa vendar. V Sloveniji bi – tako kot v praktično vseh naših sosednjih državah – na volitvah praviloma morala zmagovati politična desnica.

Dvakrat v 35 letih

Tako je v teoriji. Kako je v praksi, lahko vidimo praktično vsak dan oziroma že ves čas. Slovenski desnici je uspelo demokratične volitve dobiti zgolj dvakrat v 35 letih. Prve demokratične volitve leta 1990 so bile še pred osamosvojitvijo, pa še na njih so zmagovalno koalicijo Demos sestavljale stranke, ki jih dandanes nihče ne bi uvrščal na politično desnico. Takrat je šlo praktično za koalicijo vseh proti nekdanjim komunistom in njihovemu naraščaju. Po tistem pa torej zgolj dvakrat. Obakrat je to uspelo Janezu Janši. Mimo tega dejstva ne moremo. Mnogi namreč menijo, da slovenska desnica na volitvah ni pogosteje zmagovita ravno zaradi Janše. Če bi se Janša umaknil, potem bi pa bila. To je seveda naivno gledanje. Če bi desno volilno telo ne maralo Janše ali bi bolj maralo koga drugega, Janše v politiki ne bi bilo več.

Preberite tudi nadaljevanje.