Luka Mesec tudi po volilnem porazu ostaja na vrhu Levice, a stranka postaja vse bolj irelevantna

Luka Mesec, koordinator Levice, Foto: Željko Stevanić, Facebook Levice
POSLUŠAJ ČLANEK
Luka Mesec je bil prvi voditelj katere izmed političnih strank, ki je v nedeljo ponudil svoj odstop zaradi prepolovljenega rezultata, ki ga je stranka dosegla na volitvah. Svet stranke je v povolilnem tednu opravil razpravo o ponujenem odstopu tako Mesca z mesta koordinatorja kot tudi celotnega izvršnega odbora - a mesec ostaja vodja Levice.


Kolumnist in sociolog dr. Bernard Nežmah ponujeni odstop označuje za svojevrstno stalinistično gesto. Ocenjuje, da je stranka v zatonu, ker nima novih obrazov, v zadnjem času pa je z izgubo tretjine poslancev skrčila tudi domet volilne baze. Vstop v vlado bi jim po njegovem mnenju škodil.

Stranka Levica je, kljub temu, da se je za las prebila v državni zbor, ena večjih poraženk aktualnih volitev. Kljub višji volilni udeležbi so prejeli več kot 30.000 glasov manj kot leta 2018, delež njihovih volivcev pa je pol manjši. S 4,4 % glasov so pridobili 5 poslanskih mandatov, vse v zahodni polovici Slovenije.



Koordinator Luka Mesec je že na volilni večer svetu stranke ponudil odstop, ta pa je do danes o tem odstopu premišljeval in med večernim glasovanjem na daljavo izglasoval, da si želi, da jih tudi v prihodnje vodi oz. korodinira stranko. Njegova namestnica je postala ljubljanska mestna svetnica Astra Vrečko. Kljub očitno izraženi ambiciji Luke Mesca po sodelovanju v vladi, se zaradi nejasne vloge vodstva ta teden z Robertom Golobom še niso resno pogovarjali o koaliciji. Naj bi pa stranka podprla odločitev, da odide na pogajanja za vstop v vlado.

Da poteza ni demokratična, ampak stalinistična igra demokratičnosti meni kolumnist in sociolog dr. Bernard Nežmah, saj je Mesec v naprej pričakoval, da odstopa svet stranke ne bo sprejel, saj so notri sami »njegovi«.

Kordiš: Pozabili smo, da smo socialistična alternativa, Nežmah: Levica se ne bori več za delavstvo


Svojo oceno vzrokov za poraz je na Facebooku podal tudi poslanec, ki velja za najradikalnejšega člana poslanske skupine, Miha Kordiš, ki ob kandidaturi za namestnika koordinatorja ni dobil ustrezne večine. Kordiš je prepričan, da so »v zadnjih dveh letih odtavali preveč v sredino.« Glede na to je volilno sporočilo zanje jasno: »Levica mora nazaj na levo. V parlament smo se prebili kot socialistična alternativa, v šoku Janševe vlade na to malo pozabili, a so nas ljudje precej nedvoumno opomnili. Na nas samih sedaj je, ali in koliko bomo ta opomin slišali,« je še zapisal Kordiš.

Iz odzivov lahko razberemo, da gre vzroke vendarle iskati širše. Mnoge je zmotila retorika, druge napovedana obdavčitev hiš, ki so jih delavni ljudje gradili s svojimi žulji, ogromno volivcev pa je zmotila reakcija Levica na ukrepe povezane z epidemijo. Velik del njihove baze namreč spada, po odzivih, med nasprotnike cepljenja in ukrepov za omejevanje širjenja okužb.

Da je eden njihovih glavnih problemov, da so postali samozadostni in posledično izgubili stik z realnostjo, ocenjuje dr. Bernard Nežmah. »Postali so kavarniška levica, ki v svojih vrstah praktično nima delavstva in se zanj tudi ne bori. Spremenili so se v zagovornike migrantov in LGBT oseb, s čimer so se samoomejili. Kaj dosti preko 4 % zgolj na teh dveh temah ne prideš.« Nežmah opozarja, da so v prejšnjem mandatu izgubili tretjino svojih poslancev, med drugim dva vidnejša, ki sta za seboj imela tudi pomembno bazo. Violeta Tomić je nagovarjala proticepitelje, Franc Trček pa Štajersko, kjer Levice skoraj ni več. Preveč so se zanašali tudi na samoumevnost podpore v nekaterih medijih in protestniških skupinah, za katere se je izkazalo, da niso (dovolj) podrejene Levici.

Največ volivcev izgubljali v okrajih, kjer so bili najmočnejši


Več kot pol volivcev je Levica izgubila v okrajih Nova Gorica 2, Velenje 1, Mozirje in Krško. Najmanjše deleže volivcev so izgubljali v okrajih, kjer so že sicer šibki: Radovljica 1, Lenart, Ptuj 3, pri Ribnici in Grosupljem pa zaradi spremembe v okrajih primerjava ni povsem natančna. Udarce so beležili tudi v okrajih, kjer kandidirajo njihovi poslanci. V obeh Koprskih okrajih je Matej Tašner Vatovec izgubil 48 % volivcev.

Luka Mesec je tokrat kandidiral v okraju Ljubljana center, kjer je prejšnje volitve kandidirala Violeta Tomić in zbrala 24 %. Mesec je izgubil dobro četrtino njenih volivcev in pristal na 15 %. Še večji padec, za 39 % oz. 36 % sta zabeležila okraja, kjer je kandidiral prejšnjič – Moste-Polje 2 in Bežigrad 2. V okraju Bežigrad 2 je tokrat kandidirala Nataša Sukič. Miha Kordiš je v Škofji Loki izgubil 38 % volivcev.

Skoraj polovico glasov je v Maribor 4 odnesel Franc Trček, hude upade so beležili tudi okraji, ki so Levici dali poslance leta 2018: Trbovlje Primoža Siterja (upad za 45 %), Celje 2 Želkja Ciglerja (42 %) in Ptuj 2 Boštjana Koražije (35 %).


Morebiten vstop v vlado nevarnost za obstoj Levice


Vodstvo z zaupnico ima tudi mandat, da se pogaja za vstop v vladno koalicijo z Robertom Golobom. Nakazovali so, da jih zanima kulturno, okoljsko in šolsko ministrstvo, pri čemer vsaj okolja verjetno ne bodo dobili, saj naj bi ga Golob želel ohraniti v svoji stranki.

Vstop v vlado pa bi Levici utegnil škoditi, ocenjuje dr. Nežmah: »konstruktivnost in sklepanje kompromisov je za radikalno stranko problem.« V vladi bodo tudi težko izpolnili katero izmed ključnih obljub programa, iz zveze NATO ne bomo izstopili, podjetnikov verjetno ne bodo razlaščali, vprašljiva je tudi ukinitev zdravstvenega zavarovanja, vsaj na način, ki ga zahteva Levica.

Dodatno je problem po Nežmahovem mnenju tudi plitek kadrovski bazen, ki je tudi razlog za zaton stranke, saj »ene in iste obraze gledamo že 8 let, prenove in pomladitve pa od nikoder.« Na roko jim ne gredo niti mednarodne okoliščine. V času finančne krize so jahali na valu Sirize, danes pa so te stranke tudi drugod po Evropi v zatonu. Siriza ne vlada več, podpora pada tudi španskemu Podemosu, ki je lani boleče izgubil volitve v Madridu proti konservativcem, in portugalskemu Levemu bloku. V Nemčiji je Levica lani skoraj izpadla iz parlamenta. Rešil jo je uspeh v treh vzhodnonemških okrajih.

Pretirano posvečanje pozornosti Levici je, tako Nežmah, irelevantno.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

strežba, letalo
Kako ustreči …
13. 10. 2024 ob 18:33
Film, Favstina
Predlog za film: Favstina
13. 10. 2024 ob 15:04