Luka Mesec tudi po volilnem porazu ostaja na vrhu Levice, a stranka postaja vse bolj irelevantna
POSLUŠAJ ČLANEK
Luka Mesec je bil prvi voditelj katere izmed političnih strank, ki je v nedeljo ponudil svoj odstop zaradi prepolovljenega rezultata, ki ga je stranka dosegla na volitvah. Svet stranke je v povolilnem tednu opravil razpravo o ponujenem odstopu tako Mesca z mesta koordinatorja kot tudi celotnega izvršnega odbora - a mesec ostaja vodja Levice.
Kolumnist in sociolog dr. Bernard Nežmah ponujeni odstop označuje za svojevrstno stalinistično gesto. Ocenjuje, da je stranka v zatonu, ker nima novih obrazov, v zadnjem času pa je z izgubo tretjine poslancev skrčila tudi domet volilne baze. Vstop v vlado bi jim po njegovem mnenju škodil.
Stranka Levica je, kljub temu, da se je za las prebila v državni zbor, ena večjih poraženk aktualnih volitev. Kljub višji volilni udeležbi so prejeli več kot 30.000 glasov manj kot leta 2018, delež njihovih volivcev pa je pol manjši. S 4,4 % glasov so pridobili 5 poslanskih mandatov, vse v zahodni polovici Slovenije.
Koordinator Luka Mesec je že na volilni večer svetu stranke ponudil odstop, ta pa je do danes o tem odstopu premišljeval in med večernim glasovanjem na daljavo izglasoval, da si želi, da jih tudi v prihodnje vodi oz. korodinira stranko. Njegova namestnica je postala ljubljanska mestna svetnica Astra Vrečko. Kljub očitno izraženi ambiciji Luke Mesca po sodelovanju v vladi, se zaradi nejasne vloge vodstva ta teden z Robertom Golobom še niso resno pogovarjali o koaliciji. Naj bi pa stranka podprla odločitev, da odide na pogajanja za vstop v vlado.
Da poteza ni demokratična, ampak stalinistična igra demokratičnosti meni kolumnist in sociolog dr. Bernard Nežmah, saj je Mesec v naprej pričakoval, da odstopa svet stranke ne bo sprejel, saj so notri sami »njegovi«.
Svojo oceno vzrokov za poraz je na Facebooku podal tudi poslanec, ki velja za najradikalnejšega člana poslanske skupine, Miha Kordiš, ki ob kandidaturi za namestnika koordinatorja ni dobil ustrezne večine. Kordiš je prepričan, da so »v zadnjih dveh letih odtavali preveč v sredino.« Glede na to je volilno sporočilo zanje jasno: »Levica mora nazaj na levo. V parlament smo se prebili kot socialistična alternativa, v šoku Janševe vlade na to malo pozabili, a so nas ljudje precej nedvoumno opomnili. Na nas samih sedaj je, ali in koliko bomo ta opomin slišali,« je še zapisal Kordiš.
Iz odzivov lahko razberemo, da gre vzroke vendarle iskati širše. Mnoge je zmotila retorika, druge napovedana obdavčitev hiš, ki so jih delavni ljudje gradili s svojimi žulji, ogromno volivcev pa je zmotila reakcija Levica na ukrepe povezane z epidemijo. Velik del njihove baze namreč spada, po odzivih, med nasprotnike cepljenja in ukrepov za omejevanje širjenja okužb.
Da je eden njihovih glavnih problemov, da so postali samozadostni in posledično izgubili stik z realnostjo, ocenjuje dr. Bernard Nežmah. »Postali so kavarniška levica, ki v svojih vrstah praktično nima delavstva in se zanj tudi ne bori. Spremenili so se v zagovornike migrantov in LGBT oseb, s čimer so se samoomejili. Kaj dosti preko 4 % zgolj na teh dveh temah ne prideš.« Nežmah opozarja, da so v prejšnjem mandatu izgubili tretjino svojih poslancev, med drugim dva vidnejša, ki sta za seboj imela tudi pomembno bazo. Violeta Tomić je nagovarjala proticepitelje, Franc Trček pa Štajersko, kjer Levice skoraj ni več. Preveč so se zanašali tudi na samoumevnost podpore v nekaterih medijih in protestniških skupinah, za katere se je izkazalo, da niso (dovolj) podrejene Levici.
Več kot pol volivcev je Levica izgubila v okrajih Nova Gorica 2, Velenje 1, Mozirje in Krško. Najmanjše deleže volivcev so izgubljali v okrajih, kjer so že sicer šibki: Radovljica 1, Lenart, Ptuj 3, pri Ribnici in Grosupljem pa zaradi spremembe v okrajih primerjava ni povsem natančna. Udarce so beležili tudi v okrajih, kjer kandidirajo njihovi poslanci. V obeh Koprskih okrajih je Matej Tašner Vatovec izgubil 48 % volivcev.
Luka Mesec je tokrat kandidiral v okraju Ljubljana center, kjer je prejšnje volitve kandidirala Violeta Tomić in zbrala 24 %. Mesec je izgubil dobro četrtino njenih volivcev in pristal na 15 %. Še večji padec, za 39 % oz. 36 % sta zabeležila okraja, kjer je kandidiral prejšnjič – Moste-Polje 2 in Bežigrad 2. V okraju Bežigrad 2 je tokrat kandidirala Nataša Sukič. Miha Kordiš je v Škofji Loki izgubil 38 % volivcev.
Skoraj polovico glasov je v Maribor 4 odnesel Franc Trček, hude upade so beležili tudi okraji, ki so Levici dali poslance leta 2018: Trbovlje Primoža Siterja (upad za 45 %), Celje 2 Želkja Ciglerja (42 %) in Ptuj 2 Boštjana Koražije (35 %).
Vodstvo z zaupnico ima tudi mandat, da se pogaja za vstop v vladno koalicijo z Robertom Golobom. Nakazovali so, da jih zanima kulturno, okoljsko in šolsko ministrstvo, pri čemer vsaj okolja verjetno ne bodo dobili, saj naj bi ga Golob želel ohraniti v svoji stranki.
Vstop v vlado pa bi Levici utegnil škoditi, ocenjuje dr. Nežmah: »konstruktivnost in sklepanje kompromisov je za radikalno stranko problem.« V vladi bodo tudi težko izpolnili katero izmed ključnih obljub programa, iz zveze NATO ne bomo izstopili, podjetnikov verjetno ne bodo razlaščali, vprašljiva je tudi ukinitev zdravstvenega zavarovanja, vsaj na način, ki ga zahteva Levica.
Dodatno je problem po Nežmahovem mnenju tudi plitek kadrovski bazen, ki je tudi razlog za zaton stranke, saj »ene in iste obraze gledamo že 8 let, prenove in pomladitve pa od nikoder.« Na roko jim ne gredo niti mednarodne okoliščine. V času finančne krize so jahali na valu Sirize, danes pa so te stranke tudi drugod po Evropi v zatonu. Siriza ne vlada več, podpora pada tudi španskemu Podemosu, ki je lani boleče izgubil volitve v Madridu proti konservativcem, in portugalskemu Levemu bloku. V Nemčiji je Levica lani skoraj izpadla iz parlamenta. Rešil jo je uspeh v treh vzhodnonemških okrajih.
Pretirano posvečanje pozornosti Levici je, tako Nežmah, irelevantno.
Kolumnist in sociolog dr. Bernard Nežmah ponujeni odstop označuje za svojevrstno stalinistično gesto. Ocenjuje, da je stranka v zatonu, ker nima novih obrazov, v zadnjem času pa je z izgubo tretjine poslancev skrčila tudi domet volilne baze. Vstop v vlado bi jim po njegovem mnenju škodil.
Stranka Levica je, kljub temu, da se je za las prebila v državni zbor, ena večjih poraženk aktualnih volitev. Kljub višji volilni udeležbi so prejeli več kot 30.000 glasov manj kot leta 2018, delež njihovih volivcev pa je pol manjši. S 4,4 % glasov so pridobili 5 poslanskih mandatov, vse v zahodni polovici Slovenije.
Koordinator Luka Mesec je že na volilni večer svetu stranke ponudil odstop, ta pa je do danes o tem odstopu premišljeval in med večernim glasovanjem na daljavo izglasoval, da si želi, da jih tudi v prihodnje vodi oz. korodinira stranko. Njegova namestnica je postala ljubljanska mestna svetnica Astra Vrečko. Kljub očitno izraženi ambiciji Luke Mesca po sodelovanju v vladi, se zaradi nejasne vloge vodstva ta teden z Robertom Golobom še niso resno pogovarjali o koaliciji. Naj bi pa stranka podprla odločitev, da odide na pogajanja za vstop v vlado.
Da poteza ni demokratična, ampak stalinistična igra demokratičnosti meni kolumnist in sociolog dr. Bernard Nežmah, saj je Mesec v naprej pričakoval, da odstopa svet stranke ne bo sprejel, saj so notri sami »njegovi«.
Kordiš: Pozabili smo, da smo socialistična alternativa, Nežmah: Levica se ne bori več za delavstvo
Svojo oceno vzrokov za poraz je na Facebooku podal tudi poslanec, ki velja za najradikalnejšega člana poslanske skupine, Miha Kordiš, ki ob kandidaturi za namestnika koordinatorja ni dobil ustrezne večine. Kordiš je prepričan, da so »v zadnjih dveh letih odtavali preveč v sredino.« Glede na to je volilno sporočilo zanje jasno: »Levica mora nazaj na levo. V parlament smo se prebili kot socialistična alternativa, v šoku Janševe vlade na to malo pozabili, a so nas ljudje precej nedvoumno opomnili. Na nas samih sedaj je, ali in koliko bomo ta opomin slišali,« je še zapisal Kordiš.
Iz odzivov lahko razberemo, da gre vzroke vendarle iskati širše. Mnoge je zmotila retorika, druge napovedana obdavčitev hiš, ki so jih delavni ljudje gradili s svojimi žulji, ogromno volivcev pa je zmotila reakcija Levica na ukrepe povezane z epidemijo. Velik del njihove baze namreč spada, po odzivih, med nasprotnike cepljenja in ukrepov za omejevanje širjenja okužb.
Da je eden njihovih glavnih problemov, da so postali samozadostni in posledično izgubili stik z realnostjo, ocenjuje dr. Bernard Nežmah. »Postali so kavarniška levica, ki v svojih vrstah praktično nima delavstva in se zanj tudi ne bori. Spremenili so se v zagovornike migrantov in LGBT oseb, s čimer so se samoomejili. Kaj dosti preko 4 % zgolj na teh dveh temah ne prideš.« Nežmah opozarja, da so v prejšnjem mandatu izgubili tretjino svojih poslancev, med drugim dva vidnejša, ki sta za seboj imela tudi pomembno bazo. Violeta Tomić je nagovarjala proticepitelje, Franc Trček pa Štajersko, kjer Levice skoraj ni več. Preveč so se zanašali tudi na samoumevnost podpore v nekaterih medijih in protestniških skupinah, za katere se je izkazalo, da niso (dovolj) podrejene Levici.
Največ volivcev izgubljali v okrajih, kjer so bili najmočnejši
Več kot pol volivcev je Levica izgubila v okrajih Nova Gorica 2, Velenje 1, Mozirje in Krško. Najmanjše deleže volivcev so izgubljali v okrajih, kjer so že sicer šibki: Radovljica 1, Lenart, Ptuj 3, pri Ribnici in Grosupljem pa zaradi spremembe v okrajih primerjava ni povsem natančna. Udarce so beležili tudi v okrajih, kjer kandidirajo njihovi poslanci. V obeh Koprskih okrajih je Matej Tašner Vatovec izgubil 48 % volivcev.
Luka Mesec je tokrat kandidiral v okraju Ljubljana center, kjer je prejšnje volitve kandidirala Violeta Tomić in zbrala 24 %. Mesec je izgubil dobro četrtino njenih volivcev in pristal na 15 %. Še večji padec, za 39 % oz. 36 % sta zabeležila okraja, kjer je kandidiral prejšnjič – Moste-Polje 2 in Bežigrad 2. V okraju Bežigrad 2 je tokrat kandidirala Nataša Sukič. Miha Kordiš je v Škofji Loki izgubil 38 % volivcev.
Skoraj polovico glasov je v Maribor 4 odnesel Franc Trček, hude upade so beležili tudi okraji, ki so Levici dali poslance leta 2018: Trbovlje Primoža Siterja (upad za 45 %), Celje 2 Želkja Ciglerja (42 %) in Ptuj 2 Boštjana Koražije (35 %).
Morebiten vstop v vlado nevarnost za obstoj Levice
Vodstvo z zaupnico ima tudi mandat, da se pogaja za vstop v vladno koalicijo z Robertom Golobom. Nakazovali so, da jih zanima kulturno, okoljsko in šolsko ministrstvo, pri čemer vsaj okolja verjetno ne bodo dobili, saj naj bi ga Golob želel ohraniti v svoji stranki.
Vstop v vlado pa bi Levici utegnil škoditi, ocenjuje dr. Nežmah: »konstruktivnost in sklepanje kompromisov je za radikalno stranko problem.« V vladi bodo tudi težko izpolnili katero izmed ključnih obljub programa, iz zveze NATO ne bomo izstopili, podjetnikov verjetno ne bodo razlaščali, vprašljiva je tudi ukinitev zdravstvenega zavarovanja, vsaj na način, ki ga zahteva Levica.
Dodatno je problem po Nežmahovem mnenju tudi plitek kadrovski bazen, ki je tudi razlog za zaton stranke, saj »ene in iste obraze gledamo že 8 let, prenove in pomladitve pa od nikoder.« Na roko jim ne gredo niti mednarodne okoliščine. V času finančne krize so jahali na valu Sirize, danes pa so te stranke tudi drugod po Evropi v zatonu. Siriza ne vlada več, podpora pada tudi španskemu Podemosu, ki je lani boleče izgubil volitve v Madridu proti konservativcem, in portugalskemu Levemu bloku. V Nemčiji je Levica lani skoraj izpadla iz parlamenta. Rešil jo je uspeh v treh vzhodnonemških okrajih.
Pretirano posvečanje pozornosti Levici je, tako Nežmah, irelevantno.
Zadnje objave
Kako ustreči …
13. 10. 2024 ob 18:33
Predlog za film: Favstina
13. 10. 2024 ob 15:04
Iz Kranjske Gore čez mejo do Belopeških jezer
13. 10. 2024 ob 12:05
Krompirjeve pogačice s šampinjoni
13. 10. 2024 ob 9:00
Od Mure do Jadrana, Palestina bo svobodna!
12. 10. 2024 ob 17:00
Se Golob s svojim pozivom spreneveda?
12. 10. 2024 ob 15:00
Ekskluzivno za naročnike
Kako ustreči …
13. 10. 2024 ob 18:33
Predlog za film: Favstina
13. 10. 2024 ob 15:04
Krompirjeve pogačice s šampinjoni
13. 10. 2024 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
OCT
15
Oblast se ozira nazaj, domoljubi pa naprej (Pogovor)
18:00 - 20:00
OCT
17
OCT
18
Štirje letni časi pod Celjskim stropom (koncert)
17:00 - 19:00
OCT
19
Vpliv gibanja na razvoj in učenje otrok (Seminar)
09:00 - 17:00
OCT
26
Izbor urednika
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
3. 10. 2024 ob 6:00
11 komentarjev
Stajerska2021
Levica postaja "satelitit" stranke Svoboda. Če mislijo, da jim bo Golob dovolil to, kar so počeli Šarcu, se motijo. Lahko samo spokajo v opozicijo in vzganjajo to, kar so vzganjali že do sedaj in sicer brez kančka slabe vesti.
Nsi je veliko bolj povezovalna in z odličnimi kadri, ki jih nima ne Svoboda, še manj pa Levica.
BARBARA RAKUN
Kako irelevantna stranka? Včeraj sem nekje prebrala,da bi lahko imela Levica ministrstvo za kulturo,šolstvo in delo,ko so se mediji razpisali o deljenju ministrstev.To so tri zelo pomembna ministrica. Če to Golob dopusti....
uros.samec
Morda pa postaja kolumna Nežmaha v Mladini še edina sled nekoč zanimivega komentatorja. Pa še ta je irelevantna. Nisem vedel, da je sprejem odgovornosti stalinisticna poteza. Wow. Nova realnost verjetno.
BARBARA RAKUN
Bravo Uroš za napisano!
Friderik
Levica je zdaj tam kjer mora biti : na margini političnega prostora. Tu naj ostanejo.
APMMB2
Kljub temu, da smo Slovenci po volilnih rezultatih sodeč: Butalci, pa vseeno tako butasti nismo, da bi dopustili, da nam zavladajo levi ekstremisti.
Ko se je pojavil ekstremni Golob, je bilo jasno, da za dva v Butalah ni prostora.Golob je prevzel štafetno palico in Levica bo potonila v pozabo, tako kot so njene predhodnice.
Spomnimo se stranke mladih, ali kako so se že imenovali infantilni ekstremisti.
Zaskrbljujoč torej ni padec popularnosti Levice, saj smo nekaj podobnega že videli.
Bolj pa lahko Slovence skrbi porast infantilnosti politične scene na sploh.
Priznati je potrebno, da nimo več mlada demokracija. Trideset let samostojne Slovenije bi moral izbistriti politično kulturo slovenskih volivcev.
Pa jo ni. Če smo realni,lahko ugotovimo, da postaja polotična scena v Sloveniji vse bolj nedoraslaa.
Kje so vzroki za takšno stanje , pa bi morale proučevati profesionalne inštitucije.
Očitno je, da je politična scena v Sloveniji prepuščena stihiji, da se zavestno uvaja nered, neznanje, zavajanje, kaos.
Takšne razmere so seveda idelana priložnost za ribarjenje v kalnem, kar lahko imenujemo sedanjo politično sceno.
Povprečen Slovenec se sploh ne zaveda, kako pomembna je politika za stanje v državi in za njen razvoj.
Ko sem zadnjič vprašal uglednega človeka, mi je dogovoril, saj ne vem koga naj volim, ko so vsi isti!
Tak odgovor je grozljiv, vendar ga lahko razumem:mož je levičar, izhaja iz časov, ko je bil funkcionar. Priznati moram, da je bil dober funkcionar in ima mnogo zaslug za napredek. V komunizmu namreč ni bilo vse slabo.
Kot levičar ima sveda odpor, do sedanje še aktualne kolaicije in ne more kar takole preskočiti, saj ni Jani Moedendorfer. Opozicija pa zopet ni ponudila popolnma nič
Torej mu ne morem šteti za salbo, da se ne more odločiti.
Pojavi se fičfirič, kuštravi Golob in prav gotovo ga je volil v upanju, da je to edina možnost.
S podobno dileo s eje srečalo mnogo volivcev in tako smo dobili Goloba.
Pa ni to pravi problem slovenske družbe.
Pravi problem je, da družba ni spsobna samorefleksije in ni sile, ki bi se lotila analiz, zakaj je politična kultura na dnu? Zakaj je takšno katastrofalno stanje v Sloveniji?
Imamo celo vrsto inštitucij,ki se profesionalno ukvarjajo s socialogijo, ki je poklicana, da naredi analizo stanja in da najde vzroke za porazno stanje ter politiki svetuje, kaj naj naredi, da se stanje izboljša.
Kdo kali slovensko politično sceno?
V prvi vrsti so to strici iz ozdja.Ti še vedno neformalno vladajo, če ravno ne gredo na volitve in niso izvoljeni.
Iz enopartijskih časov so si ohranili vse vzvode, ki so potrebni za obvladovanje države in zato udobno vladajo, saj so toliko močni, da odrejajo zamagovalce volitev.
Da pa dosegajo to, skrbijo za propagando in šolstvo.
Obvladujejo vodilne medije v državi, kjer so uvedli takšen način financiranja, da mu konkurenca ne pride do živega.
Potrebno je vedeti, da je financiranje medijev v Sloveniji v razmerju levo: desno 85:15.
To razmerje nam pokaže,kolikšen vpliv imajo mediji na Slovence.
Druga, še hujša delitev pa je v šolskem sistemu.
Ta pa je s kurikulumom skoraj 100% levi.
Če k temu dodamo še sindikat, ki je v bistvu ministrstvo za prosveto, potem lahko ugotovimo, da je skovesnka mladina trdno v krempljih ideološke levice.
Zadnje volitve so bile namenje porazu Janeza Janše, zato strici,ki so vodili volilni ples, niso hoteli reskirati in so prperosto dali ukaz , da se pohodi vse levo, samo da zmaga Golob.
Tako so prizadeli tudi Levico, ki je morala del potenciala prepustiti Golobu.
Koordinator Luka Mesec zato ni kriv za slab volilni rezultat. V imenu višjih interesov se je moral umakniti.
Ni povsem jasno, ali Luka Mesec ve, kaj so višji interesi?
Višji, pravzaprav najvišji interes v Sloveniji je, da se očuva položaj stricev iz ozadja, ki obvladujejo Slovenijo in jo ropajo. Milijarde in milijarde so stekle v kanale stricev iz ozadja in ta nenasitna ponikovalnica potrebuje vedno sveži kapital, ker ni bila v tridesetih leth tranzicije ustvariti svojo gospdarsko in bančno bazo.
Forum 21 je vse zapravil in gazda ga je moral razpustiti.
Za dotok svežega kapitala so zato inštalirali Goloba,ki ve, kako se to naredi.
Luka Mesec je tukaj osta le majhna šerpa, ki ne dojame, kaj sploh je. Všeč mu je, če se kaže v parlamentu in na televiziji, nikakor pa ne ve, da je lutka, ki jo izrabljajo strici.Če je ne rabijo,jo pač zavržejo. Sedaj imajo Goloba in Lukec in Mihec bosta pač Lolek in Bolek.
Kaj pa vem
Po mojem mnenju je tukaj v igri izpogajanih 12 milijard evropskih sredstev, bodoča gradnja NEK2 in seveda direktorovanje GEN I. Plenilce je težko odgnati.
Kaj pa vem
Manj jih vidim, raje jih imam. Njihov veliki fen Gulič bi bil rad podoben kristusu. Je že tako, ljudstvo brez verovanja ne more, vedno si bo znalo poiskati kakšno zlato tele.
helena_3
A to je tisti sivi kosmati starec? Ah no, je pa Kristus vseeno bolje zgledal, če sodim po različnih domišljijskih upodobitvah. Verjetno tudi v resnici, saj bi taki zanemarjeni pojavi, kot je tale nakaza, ne bi sledili.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
No, srečen odhod iz DZ naše R. Slovenije -ex KP;ZK domnevno NEOSTALINISTIČNI "NE-LEVICI". Niso imeli in nimajo kaj pozitivnega prispevati, se zdi. L.r. Janez KK
Markec
Demagogijo in napačno analizo trenutne situcije spraviš skupaj, počakaš petnajst minut, potreseš s Kordiševim Pecilnim praškom in rezultat vzameš iz povolilne pečice. Evo, recept pečene Levice.
Pa dober tek želim!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.