Levi opoziciji ni uspelo spodnesti dviga neto plač

Vir: zajem zaslona/Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Poslanci so danes s 45 glasovi za in 40 proti ter aplavzom po sprejemu podprli novelo zakona o dohodnini, kar bo prek davčnih olajšav vsem delavcem prineslo višje neto plače, stimuliralo gospodarstvo ter mu omogočilo, da privablja in ohranja visoko perspektivne kadre. Prav tako zakon uvaja davčne oprostitve za nekatere ranljive skupine. Tako zakon uvaja seniorsko olajšavo, prav tako ne bodo več obdavčene družinske dohodnine, oproščeni dohodnine pa bodo tudi dohodki iz šolskih skladov.

Opozicijski nasprotniki zakona so opozarjali, da bo zakon v proračunu pustil 800 milijonov veliko luknjo, pripomogel k razslojevanju, saj da bodo od njega največ pridobili bogati, ter zaradi znižanja drugega največjega proračunskega vira ogrozil financiranje občin.

Zaenkrat je še odprtih nekaj dilem, od kdaj bo zakon začel veljati, a stališče direktorja Finančne uprave RS (FURS) je, da ni ovir, da ne bi veljal že z letošnjim letom.

Drugo vprašanje pa je, kaj se bo z zakonom zgodilo, če bi bila na aprilskih volitvah izvoljena zakonu nenaklonjena večina. Zakona namreč v koaliciji KUL niso podprli, Levica je napovedala, da bi ga po volitvah radi spremenili.

Predlog, ki je že marsikaj prestal


Zakon ima že dolgo zgodovino sprejemanja. Pred državnim zborom bi moral biti že decembra, a ga je koalicija tik pred glasovanjem umaknila. Kasneje je referendum o zakonu napovedala Levica, a tudi slednja nato blokado zakona umaknila ob več akcijah koalicijskih strank, ki so pokazale, da ima zakon med ljudmi precejšnjo podporo. Tudi nedavna anketa Mediane je pokazala, da je velika večina ljudi  naklonjena predlogu zakona o zmanjšanju plačila dohodnine in s tem povišanja neto plače. Podprlo ga je 63,4 odstotka anketiranih.

Zakon so danes podprli koalicijski poslanci s podporo opozicijskih zaveznikov. Med Desusovimi poslanci je bil proti Robert Polnar, glasovanja se je vzdržala poslanka SD Meira Hot, čeprav je njena stranka (in celotna KUL opozicija) zakonu nasprotovala.

Zakon bo prinesel dvig splošne olajšave, in sicer postopoma do leta 2025 na 7.500 evrov (iz današnjih 3500). Znižuje tudi obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, normirane stroške, prinaša seniorsko olajšavo, davčno razbremenitev nagrad za poslovno uspešnost, za 2,5 odstotne točke (na 25 %) znižuje stopnjo dohodnine od dohodkov iz obresti, dividend in dobičkov ter skrajšuje dobo, po kateri je odsvojitev kapitala ob odsvojitvi neobdavčena.

Koliko višje bodo po predlogu zakona plače?


Marsikoga sedaj zanima, kako konkretno se bo sprejem zakona poznal v njegovi denarnici.

Nekdo, ki danes prejema minimalno plačo (1074,43 evra bruto), bo letos prejel 160 evrov višjo plačo na letni ravni, prihodnje leto, 320 evrov višjo plačo na leto, v letu 2024 bo prejel 480 evrov več plačila na letni ravni, leta 2025, ko bo novela dokončno uveljavljena pa 640 evrov višjo plačo.

Posameznik, ki danes prejema povprečno plačo (2064,12 evra bruto) bo po novem v letošnjem letu prejel 260 evrov več na letni ravni, prihodnje leto bo zaslužil 520 evrov več na letni ravni, v letu 2024 780 evrov več na leto in v letu 2025 1040 evrov več na letni ravni.

V opozicijo višjim delavskim plačam stranke, ki naj bi predstavljale najrevnejše in delavce, pa tudi sindikati


Predlog so podprle organizacije delodajalcev. Je pa zakon imel tudi kar nekaj nasprotnikov. Tako so mu nasprotovali vsi poslanci strank KUL, še posebej Levica, kjer so si želeli, da bi bil o zakonu referendum na dan volitev. Luka Mesec je v imenu Levice že dejal, da bodo v primeru zmage na aprilskih volitvah v stranki spremembe, ki jih prinaša zakon, poskušali odpraviti.

Zakonu so močno nasprotovali tudi sindikati. Še včeraj zvečer so tako v sindikatu Mladi plus, ki ga vodi Tea Jarc zapisali, da gre za spremembe, zaradi katerih bodo delavci in delavke na slabšem, medtem ko bodo imeli največje koristi najbogatejši.

https://twitter.com/MladiPlus/status/1502019093729353728

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa verjamejo, da bo zakon zaradi upada proračunskih prihodkov prinesel padec standarda in manjšo dostopnost nekaterih javnih storitev ter tako državljanom prinesel več negativnega na dolgi rok kot pozitivnega zaradi dviga neto plač.

Ob tem velja opozoriti, da vsaj šolskega dela sindikatov vzdržnost javnih financ ni skrbela ob njihovih zahtevah po višjih plačah, medtem ko so predlogu zakona o dohodnini nasprotovali, češ da bo imel na javne finance negativen vpliv.

V koaliciji so sicer ocenili, da bi primanjkljaj iz naslova dohodninskih olajšav ob višjih prihodkih od načrtovanih v preteklem letu, pa tudi ob višji zaposlenosti, več pobranega davka iz naslova DDV ter od dohodka pravnih oseb ob rasti BDP, h kateri bi pripomogel ukrep, brez večjih težav pokrili.

https://twitter.com/MitjaIrsic/status/1502225746122653697

https://twitter.com/FVPotocnik/status/1502171933974011906

KOMENTAR: Tadeja Zabret
Ne gre zgolj za nasprotovanje vladi, temveč za dve viziji Slovenije
Vztrajnemu odporu levih strank navkljub je novela Zakona o dohodnini vendarle dobila dovolj parlamentarnih glasov. Vladna stran je še enkrat več strnila vrste, stranke KUL-a pa so ostale zveste v nasprotovanju dviga neto plač, volitvam na obzorju navkljub. A če so v zavračanju dviga splošne dohodninske olajšave ter izraženi skrbi za proračun želeli ostali verodostojni, jim druga niti ni preostalo. Situacijo so si decembra, ko bi tema lahko bila umaknjena z agende, zakuhali sami. Levica je celo zahtevala referendum in se, potem ko jih je Janša prijel za jezik, osramočeno umaknila. Zdaj napoveduje, da bo spremembe po volitvah vrnila na prejšnje stanje. In od ljudi ponovno pobrala denar ter ga razporejala po svoji presoji. Svojim uličnim podaljškom in ostalim, ki ji bodo za sedanjo podporo v zaledju in na terenu izstavili račune. Kakorkoli, oceniti, da gre pri nasprotovanju noveli Zakona o dohodnini zgolj nasprotovati vladi za vsako ceno, bi vendarle bilo preveč površno. Razlogi so v resnici globlji.   Gre za dva različna koncepta dojemanja vloge države v sodobni družbi. Na eni strani je koncept svobodne zasebne in gospodarske pobude, ki ga v javni razpravi zadnjih tednov pooseblja Nova Slovenija, na drugi strani pa koncept močne, regulatorno ambiciozne države, ki ga pooseblja stranka Levica.   Na volitvah bomo v resnici odločali med tema dvema konceptoma. Kul je že povezan, del njihove enačbe je tudi Robert Golob. Na drugi strani imamo sedanjo koalicijo, oziroma ob SDS in NSi še potencialnega partnerja v Povežimo Slovenijo. Izbira zanje pomeni dati priložnost drugačni viziji Slovenije, kot smo je vajeni od levih vlad v zadnjih desetletjih. Sedanja koalicija in zavezniki namreč potrebujejo normalen, poln mandat, da nam dokažejo, da s svojim konceptom mislijo resno. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

OCT
01
Camerata Laibach
19:00 - 21:00
OCT
01