Leva vlada v Nemčiji zaostruje migracijsko zakonodajo, da bi odvrnili migrante, Italija jih preusmerja na Balkan

Begunci vstopajo v sprejemni center zveznega urada za migrante in begunce v nemški deželi Spodnja Saška Foto: Profimedia.si
POSLUŠAJ ČLANEK

Ob preobremenjenosti Nemčije z migranti, porastu nasilja in kriminala ter naraščajoči podpori migrantom nasprotujoči Alternativi za Nemčijo je nemška vlada, ki jo sestavljajo socialdemokrati, Zeleni in liberalci, z vodji 16 zveznih dežel v torek uskladila spremembe nemške migracijske politike.

Država želi čim hitreje postati »manj prijazna« za migrante. Nemški kancler Olaf Scholz je pred novinarji govoril o »zgodovinskem trenutku«, medtem ko jih opozicijska CDU/CSU, ki je v začetku jeseni predlagala velik paket sprememb nemške migracijske politike, vidi šele kot »prvi korak«. 

Medtem ko se v Sloveniji leva vlada ukvarja s tem, kako migrante, ki prihajajo po balkanski poti, zadržati pri nas (več v članku: V Golobovi koaliciji vidijo zamujeno priložnost, da migrantov ne znamo zadržati v Sloveniji. V pripravi strategija, kako to doseči) se ideološko sorodna vlada v Nemčiji ukvarja ravno z nasprotno dejavnostjo. 

Kako želi Nemčija postati manj privlačna za migracije?

Ključne spremembe so predvidene pri denarju, ki ga prejme posameznik, ki v Nemčiji čaka na odločanje o prošnji za azil. Tako imenovana analogna nadomestila v višini redne socialne pomoči (za samskega odraslega ta v Nemčiji trenutno znaša 502 evra) naj bi prosilci za azil v prihodnje prejemali šele po 36, in ne več po 18 mesecih, kot je veljalo doslej.

Samski prosilec za azil je v Nemčiji od dneva, ko vloži prošnjo za azil, trenutno upravičen do 410 evrov na mesec (poročeni in otroci prejmejo manj). A teh 410 evrov marsikdaj tudi samski odrasli ne prejmejo v celoti. Ljudje v državnih nastanitvenih centrih tam že prejmejo hrano, pijačo, oblačila in obutev v naravi, zato od države prejmejo tudi več kot pol manj od tega zneska. Ideja države je gotovinska izplačila še zmanjšati, da migranti tega denarja ne bi pošiljali domov oz. z njim potencialno financirali kriminalnih dejavnosti. Prav zato bo ta denar od začetka leta 2024 prišlekom predvidoma na voljo na plačilnih karticah, s katerimi bodo lahko blago in storitve plačevali, ne bodo pa mogli z njimi dvigniti gotovine.

Po novem naj bi se med čakanjem na odobritev prošnje za azil prosilci v državi tudi lažje vključevali v prostovoljske in humanitarne aktivnosti.

Nadzor na mejah še »dolgo časa«, azilni postopki pospešeni

Oktobra uvedeni stacionarni nadzor na mejah s Poljsko, Češko in Švico bo po besedah ​​kanclerja Scholza ostal "dolgo časa". Pri tem si Nemčija želi, da bi se na vseh mejah za lažje vračanje neposredno nazaj v države, iz katerih so prebežniki v Nemčijo vstopili, nadzor opravljal podobno kot na Poljskem, to je, preden prišleki dosežejo nemško mejo.

Prav tako država načrtuje pospešitev azilnih postopkov; državni cilj je, da bi vključno s pritožbami na sodišču trajali do pol leta.

Občutno več zveznih sredstev za oskrbo beguncev

Doslej so se morale zvezne države vsako leto znova pogajati z zvezno vlado o tem, kdo plača katere stroške oskrbe beguncev. Zdaj naj bi bil pavšalni znesek 7500 evrov na begunca na leto.

Konec oktobra je vlada pripravila tudi predlog zakona o povečanju števila deportacij, ki še ni bil sprejet.

V letu 2023 je doslej prvo prošnjo za azil v Nemčiji vložilo že preko 267.000 migrantov (v oktobru 32.000, kar je najvišje mesečno število). Trenutno je v Nemčiji tudi okoli 250.000 ljudi, ki jim je bila prošnja za azil zavrnjena. Številnih oblasti ne morejo izslediti. 200.000 pa jih ni mogoče vrniti v domovino, ker bodisi ni nobene države, ki bi jih bila pripravljena sprejeti, bodisi je njihova država izvora vojno območje ali pa imajo resne zdravstvene težave, ki jih ni mogoče zdraviti v državah izvora.

V Nemčiji predlog, v Italiji načrt: Dva sprejema centra za italijanske prosilce za azil bodo preselili v Albanijo

V torek je bil v Nemčiji na mizi tudi predlog, da bi azilni postopki potekali zunaj Evrope, denimo v Afriki. V zvezi s tem bo vlada praktične in pravne možnosti za takšno odločitev še preučila, pobuda pa tudi še nima zadostne politične podpore. Konkreten korak v to smer pa so že naredili naši severni sosedi. Italija namreč do pomladi načrtuje odprtje dveh sprejemnih centrov za do 39.000 ljudi – v Albaniji.

Italija bo centra zgradila, financirala in upravljala, Albanija pa bo zagotovila ozemlje, poskrbela za stražo in zunanji nadzor. Italijanska opozicija je ob tem med drugim opozorila, da se s tem sredozemska pot preusmerja na balkansko pot, kar utegne biti resna grožnja tudi za Slovenijo.

Naslednji koraki nemške azilne politike?
Opozicijska unija CDU/CSU, ki tokrat ni sedela za pogajalsko mizo, je septembra predlagala velik paket sprememb migracijske politike, ki so ga poimenovali »Nemški pakt migracijske politike«. Čeprav je bilo kar nekaj pobud iz njihovega predloga tokrat sprejetih, si prizadevajo, da bi država naredila še kakšen korak k strožji migracijski politiki.

Med njenimi predlogi je še razširitev seznama varnih izvornih držav na Gruzijo, Moldavijo, Indijo, Tunizijo, Maroko in Alžirijo, sklenitev učinkovitih sporazumov o ponovnem sprejemu njihovih državljanov z ustreznimi državami izvora, zvezne in deželne vlade bi morale povečati svoja prizadevanja za prostovoljne vrnitve in deportacije, država pa bi ukinila vse zvezne sprejemne programe.

Predlagajo tudi konec skrajšanega obdobja naturalizacije, konec počasnega širjenja pravic za tiste, ki so prisiljeni zapustiti državo, zagovarjajo tudi možnost pridržanja do deportacije ne glede na prošnjo za azil ter spremembo evropske zakonodaje na način, da bi bilo socialne ugodnosti tudi po končanem azilnem postopku mogoče prejemati le v pristojni državi članici, s čimer bi v Nemčiji radi preprečili sekundarne migracije.
Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike