Lahko bi začeli priprave na pogreb, edina ovira je Janković

Na ministrstvu za obrambo so predstavili dosedanje aktivnosti pri uresničevanju novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Kot so sporočili, so izpeljane vse aktivnosti za začetek procesa pokopa. Skladno z zakonom je kot trajno pokopno mesto predvideno pokopališče Žale v Ljubljani. Izziv v tej fazi predstavlja sodelovanje z Mestno občino Ljubljana, s katero morajo skupaj poiskati natančno pokopno mesto znotraj pokopališča. »Prepričani smo, da si te žrtve zaslužijo spoštovanje – to pa je, da najdejo svoj grob in da njihovi svojci vedo, kje lahko prižgejo svečo,« je dejala državna sekretarka. Mestna občina Ljubljana pa je na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti novele zakona ter zahtevo za zadržanje izvajanja.

Novela zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki jo je državni zbor sprejel 26. maja letos in je začela veljati 4. junija, je vzpostavila pravne podlage za sistematično identifikacijo žrtev z analizo DNK, ureditev primerov oseb brez vpisa smrti v matični register ter pietetni prenos in pokop neidentificiranih žrtev na pokopališču Žale v Ljubljani. Državna sekretarka na ministrstvu za obrambo Vida Čadonič Špelič je poudarila, da je zdaj pripravljen celovit pravni okvir za identifikacijo in pokop žrtev iz prikritih grobišč na enem mestu z vso spoštljivostjo in pieteto.

V skladu s časovnico sta bila pripravljena in sprejeta ključna podzakonska akta. Pravilnik o ravnanju z biološkimi vzorci in profili DNK določa namen identifikacije žrtev iz prikritih vojnih grobišč in je edinstven tudi v evropskem merilu. V skladu s tem pravilnikom bo Nacionalni forenzični laboratorij izvajal analize DNK, ki so ključne za identifikacijo žrtev in določitve sorodstvenih povezav. Podpisan je tudi pravilnik o pogojih za pietetni prenos in pokop posmrtnih ostankov, ki določa vse strokovne in pravne pogoje za izvedbo spoštljivega pokopa.

MOL podala predlog za ustavno presojo zakona in njegovo začasno zadržanje

Na ministrstvu za obrambo ugotavljajo, da so zdaj izpeljane vse aktivnosti za začetek procesa pokopa. Skladno z zakonom je kot trajno pokopno mesto predvideno pokopališče Žale v Ljubljani. Izziv v tej fazi predstavlja sodelovanje z Mestno občino Ljubljana, s katero morajo skupaj poiskati natančno pokopno mesto znotraj pokopališča. »Presenečeni smo bili nad informacijo, da je Mestna občina Ljubljana podala predlog za ustavno presojo zakona in njegovo začasno zadržanje. Na ministrstvu za obrambo že pripravljamo ustrezen odgovor,« je povedala državna sekretarka in poudarila, da ne vidi razlogov za zadržanje zakona ter s tem dolžnosti države do žrtev in njihovih svojcev, ki bodo končno dobili grob in mesto spomina.

Po 39. členu zakona o ustavnem sodišču lahko sodišče zadrži izvrševanje zakona, če bi zaradi njegovega izvajanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. »Nepopravljiva škoda se dogaja že 81 let žrtvam in njihovim svojcem,« je dejala Čadonič Špelič. Če bo občina še naprej vztrajala pri svojem, pa bodo po besedah državne sekretarke uporabili druga pravna sredstva.

Mestna občina Ljubljana se pri zahtevi za ustavno presojo po naših informacijah sklicuje na poseg v občinske pristojnosti, ker je državni zbor brez njenega soglasja določil pokop žrtev na Žalah. Pokopališka dejavnost je namreč v pristojnosti lokalnih skupnosti – v tem primeru MOL-a. Vendar pa po drugi strani v zakonu o pokopališki dejavnosti in v zakonu o pokopu žrtev piše, da so vojna pokopališča tudi na civilnih pokopališčih.

Dejstvo je, da so na Žalah že pokopani vojaki iz prve in druge svetovne vojne, med njimi tudi okupatorji. Država ima proti MOL-u torej argument, da gre za vprašanje državnega pomena. Splošni zakon izrecno prepušča urejanje vojnih grobišč posebnemu zakonu. Poleg tega je ustavno sodišče že poudarilo, da vseh zakonsko določenih občinskih pristojnosti ni prepovedano spreminjati – meja je poseg v ustavno varovano samostojnost občine.