Kriza na mehiško-ameriški meji: Bidnovi zbirni centri za mladoletne migrante nič kaj boljši od Trumpovih
POSLUŠAJ ČLANEK
Mehiško-ameriška meja je zadnje mesece zaradi krize z novim koronavirusom uradno zaprta, kar pa ne pomeni, da na njej vlada zatišje. Ravno nasprotno, razmere na meji so v prvih tednih marca nevarno zaostrile.
Vrnitev demokratov na oblast ter sproščanje striktne Trumpove protimigrantske politike je namreč proti južni meji ZDA pognalo največjo množico migrantov v zadnjih 20 letih. Vsak dan čez mejo pride tudi kakšnih 500 mladoletnikov brez spremstva, na teden pa skupaj tudi več kot 8.000.
Razmere so tako resne, da so morale oblasti ponovno odpreti nekatere zloglasne sprejemne centre iz Trumpovega predsedovanja. Obisk novinarjev pa je pokazal, da so razmere v njih, kljub nadgradnjam, katastrofalne. Zato republikanski kongresniki že pozivajo Bidnovo administracijo, naj ponovno uvede dosledno politiko zavračanja nezakonitih prestopnikov meje.
Po prihodu na oblast je Bidnova administracija nekoliko sprostila pravila imigrantske politike. Mladoletnikom brez spremstva so namreč dovolili vstop v državo. Še vedno pa, z nekaterimi izjemami, zavračajo odrasle in družine, ki skušajo nezakonito prestopiti mejo.
Množični prihod mladine je razmere tako zaostril, da je nadzor nad oskrbo mladoletnikov prevzela Ameriška Zvezna agencija za posredovanje v izrednih razmerah (FEMA). Na ameriških obmejnih postajah pa naj bi v izjemno slabih razmerah na premestitve čakalo več tisoč otrok, večinoma iz Gvatemale, Hondurasa in El Salvadorja.
Kakšne razmere v resnici vladajo na južni meji, je bilo sicer dolgo uradna skrivnost. Šele pretekli teden si je razmere v tamkajšnjih centrih ogledala delegacija kongresnikov iz republikanske stranke, minuli vikend pa so v centre spustili tudi novinarje.
Fotografije, ki jih je objavila agencija Reuters, so pretresljive. Iz njih se vidi, da mladoletniki v glavnem ležijo v prenatrpanih plastičnih celicah za silo improviziranih s pomočjo prozorne folije, tako da imajo nadzorniki dober pogled po celi dvorani. V njih na betonu ležijo posamične plastične podloge, še najbolj podobne telovadnim blazinam, migranti pa se lahko pokrijejo zgolj s skrajno neudobnimi odejami iz srebrne folije.
Kot rečeno so edini zaščitni ukrep v dvorani pregrade iz folije, migranti pa v teh razdelkih ne vzdržujejo nikakršne varnostne razdalje, temveč ležijo en zraven drugega. Otežen naj bi bil tudi dostop do hrane in osebne higiene.
Bidnova administracija sicer v centre novinarjem do sedaj ni dovolila, je pa po obiskih tako kongresne delegacije, novinarjev in zagovornikov migrantov jasno, da so na tem področju potrebni dodatni ukrepi. Razmere v centrih namreč ne izgledajo prav nič bolje kot v času vladavine Donalda Trumpa, ko so te tudi prerasle v resno politično krizo.
Zlasti se je vse skupaj močno poslabšalo po prisegi nove ameriške administracije, ki je odpravila dotedanjo politiko predsednika Donalda Trumpa, po kateri so na meji dosledno zavračali otroke brez spremstva.
Tako sta vodja opozicije republikanec Kevin McCarthy in kongresnica Liz Cheney ob svojem obisku migrantskih centrov pretekli ponedeljek Bidnovo administracijo pozvala k spremembi politike in takojšnji zaščiti meje ter k jasnemu sporočilu, da stotisočem, ki čakajo na nezakonit vstop v ZDA, to ne bo uspelo. Ob tem je McCarthy izpostavil tudi problem, da se je število odkritih primerov novega koronavirusa v zadnjih dveh tednih med pribežniki skoraj podvojilo.
Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je kriza z migranti obstajala tudi v času menjave administracije, vendar so obmejni organi ta priliv doslej držali pod nadzorom. Po menjavi pa so migranti očitno zaslutili, da je prišel pravi trenutek, da poskusijo s prehodom meje. Zato opozarjajo na celovitejši pristop.
Trenutni odzivi iz Bele Hiše sicer kažejo, da administracija predsednika Bidna vsaj uradno nad zaostrovanjem razmer ni navdušena.
Namesto tega tiskovna predstavnica Bele Hiše Jen Psaki napoveduje, da si ameriška vlada prizadeva zagotoviti nadaljnjo namestitev za prihode v "prihodnjih dneh in tednih". K temu je dodala, da alternativa, to je zavračanje otrok "na to zahrbtno pot - po našem mnenju ni prava izbira".
Zavrnila je tudi očitke republikancev o krizi, saj da otroci, "ki bežijo pred groznimi situacijami, niso kriza".
Ob tem je vlada sporočila tudi, da želi z Mehiko in Gvatemalo sodelovati pri odpravi temeljnih vzrokov za težavo, med katerimi sta tudi razširjena revščina in nasilje v Srednji Ameriki.
https://www.youtube.com/watch?v=B3RqML74A5c&t=65s
Vrnitev demokratov na oblast ter sproščanje striktne Trumpove protimigrantske politike je namreč proti južni meji ZDA pognalo največjo množico migrantov v zadnjih 20 letih. Vsak dan čez mejo pride tudi kakšnih 500 mladoletnikov brez spremstva, na teden pa skupaj tudi več kot 8.000.
Razmere so tako resne, da so morale oblasti ponovno odpreti nekatere zloglasne sprejemne centre iz Trumpovega predsedovanja. Obisk novinarjev pa je pokazal, da so razmere v njih, kljub nadgradnjam, katastrofalne. Zato republikanski kongresniki že pozivajo Bidnovo administracijo, naj ponovno uvede dosledno politiko zavračanja nezakonitih prestopnikov meje.
Po prihodu na oblast je Bidnova administracija nekoliko sprostila pravila imigrantske politike. Mladoletnikom brez spremstva so namreč dovolili vstop v državo. Še vedno pa, z nekaterimi izjemami, zavračajo odrasle in družine, ki skušajo nezakonito prestopiti mejo.
Vse to je proti meji pognalo množice otrok, od tega tako sirote, kot tudi druge otroke, ki jih starši pošiljajo pod nadzorom tihotapcev, starih staršev ali drugih odraslih, vse do meje pa jih nekateri spremljajo tudi sami in potem pošljejo na mejo kot "otroke brez spremstva".
Množični prihod mladine je razmere tako zaostril, da je nadzor nad oskrbo mladoletnikov prevzela Ameriška Zvezna agencija za posredovanje v izrednih razmerah (FEMA). Na ameriških obmejnih postajah pa naj bi v izjemno slabih razmerah na premestitve čakalo več tisoč otrok, večinoma iz Gvatemale, Hondurasa in El Salvadorja.
Kaj se zgodi z mladoletniki brez spremstva, ko pridejo na ameriško južno mejo
Iz obmejnih zatočišč naj bi bili mladoletniki brez spremstva v 72 urah premeščeni v nastanitvene objekte ameriškega ministrstva za zdravje in socialne zadeve. A ker so kapacitete teh omejene, ti v mejnih centrih, primarno namenjenih kratkotrajni namestitvi odraslih oseb, ostanejo dlje časa.
Iz obmejnih zatočišč naj bi bili mladoletniki brez spremstva v 72 urah premeščeni v nastanitvene objekte ameriškega ministrstva za zdravje in socialne zadeve. A ker so kapacitete teh omejene, ti v mejnih centrih, primarno namenjenih kratkotrajni namestitvi odraslih oseb, ostanejo dlje časa.
Ko pridejo pod okrilje ministrstva za zdravje in socialne zadeve, otroci in mladostniki lahko odidejo k staršem ali drugim skrbnikom, ki so že v ZDA, lahko jih dodelijo tudi v skrbništvo. Potem se lahko prijavijo za azil in iščejo druge načine, da ostanejo v ZDA, ali pa so tudi potencialno deportirani, kar pa se zelo redko zgodi prav hitro.
Varnostna razdalja - kje pa
Kakšne razmere v resnici vladajo na južni meji, je bilo sicer dolgo uradna skrivnost. Šele pretekli teden si je razmere v tamkajšnjih centrih ogledala delegacija kongresnikov iz republikanske stranke, minuli vikend pa so v centre spustili tudi novinarje.
Fotografije, ki jih je objavila agencija Reuters, so pretresljive. Iz njih se vidi, da mladoletniki v glavnem ležijo v prenatrpanih plastičnih celicah za silo improviziranih s pomočjo prozorne folije, tako da imajo nadzorniki dober pogled po celi dvorani. V njih na betonu ležijo posamične plastične podloge, še najbolj podobne telovadnim blazinam, migranti pa se lahko pokrijejo zgolj s skrajno neudobnimi odejami iz srebrne folije.
Kot rečeno so edini zaščitni ukrep v dvorani pregrade iz folije, migranti pa v teh razdelkih ne vzdržujejo nikakršne varnostne razdalje, temveč ležijo en zraven drugega. Otežen naj bi bil tudi dostop do hrane in osebne higiene.
Takšne razmere so škandal
Bidnova administracija sicer v centre novinarjem do sedaj ni dovolila, je pa po obiskih tako kongresne delegacije, novinarjev in zagovornikov migrantov jasno, da so na tem področju potrebni dodatni ukrepi. Razmere v centrih namreč ne izgledajo prav nič bolje kot v času vladavine Donalda Trumpa, ko so te tudi prerasle v resno politično krizo.
Zlasti se je vse skupaj močno poslabšalo po prisegi nove ameriške administracije, ki je odpravila dotedanjo politiko predsednika Donalda Trumpa, po kateri so na meji dosledno zavračali otroke brez spremstva.
Tako sta vodja opozicije republikanec Kevin McCarthy in kongresnica Liz Cheney ob svojem obisku migrantskih centrov pretekli ponedeljek Bidnovo administracijo pozvala k spremembi politike in takojšnji zaščiti meje ter k jasnemu sporočilu, da stotisočem, ki čakajo na nezakonit vstop v ZDA, to ne bo uspelo. Ob tem je McCarthy izpostavil tudi problem, da se je število odkritih primerov novega koronavirusa v zadnjih dveh tednih med pribežniki skoraj podvojilo.
Migranti so le čakali pravi trenutek
Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je kriza z migranti obstajala tudi v času menjave administracije, vendar so obmejni organi ta priliv doslej držali pod nadzorom. Po menjavi pa so migranti očitno zaslutili, da je prišel pravi trenutek, da poskusijo s prehodom meje. Zato opozarjajo na celovitejši pristop.
Trenutni odzivi iz Bele Hiše sicer kažejo, da administracija predsednika Bidna vsaj uradno nad zaostrovanjem razmer ni navdušena.
Joe Biden: Ne prihajajte!
Številnim mladoletnim migrantom brez spremstva, ki so po vrnitvi demokratov na oblast zaslutili svojo priložnost, je predsednik Biden v intervjuju za ABC že dal vedeti, da niso dobrodošli. "Ja, lahko rečem precej jasno: ne hodite sem, ne zapuščajte svojega doma, mesta, skupnosti," jih je pozval preko televizije. Zatrdil je še, da tiste, ki prečkajo mejo, pošiljajo nazaj.
Številnim mladoletnim migrantom brez spremstva, ki so po vrnitvi demokratov na oblast zaslutili svojo priložnost, je predsednik Biden v intervjuju za ABC že dal vedeti, da niso dobrodošli. "Ja, lahko rečem precej jasno: ne hodite sem, ne zapuščajte svojega doma, mesta, skupnosti," jih je pozval preko televizije. Zatrdil je še, da tiste, ki prečkajo mejo, pošiljajo nazaj.
Namesto tega tiskovna predstavnica Bele Hiše Jen Psaki napoveduje, da si ameriška vlada prizadeva zagotoviti nadaljnjo namestitev za prihode v "prihodnjih dneh in tednih". K temu je dodala, da alternativa, to je zavračanje otrok "na to zahrbtno pot - po našem mnenju ni prava izbira".
Zavrnila je tudi očitke republikancev o krizi, saj da otroci, "ki bežijo pred groznimi situacijami, niso kriza".
Ob tem je vlada sporočila tudi, da želi z Mehiko in Gvatemalo sodelovati pri odpravi temeljnih vzrokov za težavo, med katerimi sta tudi razširjena revščina in nasilje v Srednji Ameriki.
https://www.youtube.com/watch?v=B3RqML74A5c&t=65s
Zadnje objave
Izzivi mladostnika in staršev ob vstopu v srednjo šolo
6. 10. 2024 ob 19:28
Muzej na prostem Rogatec: vsak predmet nosi svojo zgodbo
6. 10. 2024 ob 15:05
Film: Frančišek
6. 10. 2024 ob 12:10
Žametna korenčkova juha
6. 10. 2024 ob 9:30
Zdrava pamet
6. 10. 2024 ob 6:00
Skavtski voditelji iz vse Slovenije: »Ja prosim?«
5. 10. 2024 ob 21:59
Ekskluzivno za naročnike
Muzej na prostem Rogatec: vsak predmet nosi svojo zgodbo
6. 10. 2024 ob 15:05
Žametna korenčkova juha
6. 10. 2024 ob 9:30
Zdrava pamet
6. 10. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
OCT
09
OCT
12
OCT
17
NOV
02
Rok Škrlep: Recept za srečo (snemanje predstave)
19:00 - 21:00
NOV
17
30. Gala koncert Radia Ognjišče
15:00 - 19:00
Video objave
Drzni zmagovalci - Štefan Pavlinjek: "Vsak podjetnik bi moral biti pilot."
3. 10. 2024 ob 18:00
Izbor urednika
S pohodi za življenje širijo veselje do življenja
20. 9. 2024 ob 18:04
»Tomaž Vesel je bil k odstopu prisiljen«
13. 9. 2024 ob 6:00
Se Makarovičeva boji, da bo izgubila tožbo proti Možini?
12. 9. 2024 ob 19:08
1 komentar
Friderik
Izgleda, da bodo latinci iz sr. Amerike dobili nazaj ozemlje, ki so ga v vojni z ZDA (okoli 1850) izgubile. Jug ZDA je bil namreč španski. Krajevna imena še pričajo o tem.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.