Kot ni zastonj sendviča, tudi ni zastonj makete

Šarčeva vlada ruši vse rekorde popularnosti, premier pa počasi postaja pravcati naslednik Martina Krpana. Nevedni tujec bi pomislil, da smo Slovenci najbolj enoten narod na svetu, vlada pa gara kot živina. Še zlasti, ker velja mit o delovnem in poštenem Slovencu. Na žalost je Šarec dokazal, da ni delo, marveč lenoba najvišji ideal povprečnega državljana.

No ja, morda pa je vlada vsaj visoko etična? Dva odstavljena ministra in Šarčev krjavelj, ki je maznil sendvič, ker se mu ni ljubilo počakati 3 minute, tega ne potrjujejo. Na izhodnih vratih pa je že tretji minister in morda celo četrti, če bo bivši etični premier sprejel kakšno odgovornost za kolobocijo z maketo 2. tira.

Naj spomnimo, Cerarjeva vlada je marca 2018 pompozno predstavila maketo tega projekta. Ker zadnje vlade vneto zavračajo cenejše ponudnike, kar dokazuje tudi saga Karavanški predor, so seveda izbrali najdražjega. Bizarno, izbrani ponudnik je pozneje za podizvajalca izbral izločenega.

Za 133 tisočakov smo torej dobili maketo. Kaj bi z njo, ne ve nihče. Zakaj smo jo sploh potrebovali, še manj. Z veliko domišljije si lahko predstavljamo, da je vlada želela novo turistično znamenitost ali pa igračo za vladajoče fante, ki jim je od brezdelja postalo dolgčas.

Načrte so jim z nerganjem, da je 133 tisočakov le malo preveč za navadno igračo, prekrižali davkoplačevalci. Premier Cerar je udaril po mizi, državni sekretar Leben pa grdo pogledal in pogodba je bila razdrta. Davkoplačevalci naj ne bi za maketo plačali nič.

Ker odločnost Cerarja ter grd pogled Lebna načeloma nista zadosten razlog za razveljavitev pogodbe, je jasno, da bomo davkoplačevalci plačali vsak cent makete, z obrestmi vred.

Posredi res zgolj neznanje Excella?

Izvajalec, ki je luksuzno igračo vendarle izdelal in jo okrašeno s pentljo pravočasno dostavil, pa se s tem nekako ni strinjal. Najprej je vljudno pošiljal zahtevke za plačilo, sedaj gre na sodišče. In ker odločnost Cerarja ter grd pogled Lebna načeloma nista zadosten razlog za razveljavitev pogodbe, je jasno, da bomo davkoplačevalci plačali vsak cent makete, z obrestmi vred. Kdo bo nosil odgovornost?

Realno gledano, nihče. 133 tisočakov smo vrgli skozi okno. Zanimivo, dražjo varianto nebodigatreba makete naj bi izbrali zaradi napačnega vnosa v program Excell. Kar obvlada vsak osnovnošolec, infrastrukturni direkciji baje ne gre. Ni čudno, da se zdi kriminalistom tako osupljivo neznanje sila sumljivo.

Nekateri dokumenti namreč nakazujejo, da naj bi bil posel dogovorjen že pred razpisom. Prvi kandidat za žrtveno jagnje je bil direktor infrastrukturne direkcije, Damir Topolko. Ta zagotovo ni nedolžna lilija, toda elektronsko dopisovanje kaže, da je bil resnični vodja projekta tedanji sekretar, zdaj minister za okolje Leben. Nad njim je bedel premier Cerar, ki sedaj opravlja dolžnost zunanjega ministra.

Leben začuda prelaga odgovornost na aktualno ministrico za infrastrukturo, Alenko Bratušek, ki sploh ni bila del tedanje koalicije. Situacijo pa lepo izkorišča za prerivanje med vladnimi strankami. SAB in ostale vladne ribe bi prav rade odžrle nekaj glasov SMC-ju, ki je v afero najbolj vpletena.

Stvari so torej jasne. Državljani smo po zaslugi Cerarja, Lebna, Gašperšiča in Topolka zapravili 133 tisočakov, plus obresti. Prva dva še danes trdita, da nismo za maketo plačali niti centa. Še nismo, a na koncu zanesljivo bomo. Gre torej za zavajanje. Zdaj je na potezi premier Šarec. Če je njegov poslanec odstopil zaradi ukradenega sendviča, se zdi, da bi tudi luksuzna maketa zahtevala politično odgovornost kakega ministra.