Korejs/ktne igre in nič več kot to
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Zimske olimpijske igre v južnokorejskem Pjongčangu, 23. v zgodovini, so končane. Olimpijski junaki imajo pred seboj štiri leta uživanja v slavi, razočaranci pa prav toliko časa, da se pripravijo na novo priložnost. V slovenskem taboru izstopata dva nosilca medalje. Se je pa Slovenija v marsičem, tudi v negativnem smislu, približala globalnemu športnemu svetu.
Napoved, ki sem jo na tem mestu zapisal pred igrami, se je izkazala za skoraj povsem točno. Očitnih favoritov nismo imeli, bilo je nekaj presenečenj, ki so prišla blizu odličja (Žan Kranjec, Nika Križnar), na koncu sta medaljo osvojila dva, ki sem ju izpostavil kot favorita. Jakov Fak in deskar, konkretneje Žan Košir.
To je prineslo tretji najboljši izkupiček slovenske reprezentance na zimskih olimpijskih igrah. Soči ostaja nedosegljiv z osmimi kolajnami, v Vancouvru je Tina Maze osvojila dve srebrni, Petra Majdič pa bron.
Nekaj je bilo tudi nastopov, ki Sloveniji niso v ponos. Denimo tekač Miha Šimenc, 88. na 15-kilometrski preizkušnji, biatlonec Mitja Drinovec, v sprintu 72. in 80. na posamični tekmi, pa sankač Tilen Sirše, ki je končal na predzadnjem mestu med štiridesetimi tekmovalci.
Lepo so olimpijske igre izkoristile mlade tekačice, ki imajo pred seboj lepo prihodnost. Filip Flisar je znova obstal v polfinalu, korak pred medaljo.
Posebna zgodba so hokejisti, ki so z dvema zmagama spet presegli pričakovanja, na žalost jim je na bistveni tekmi za uvrstitev v četrtfinale pošla sapa. Dobesedno. Kot astmatikom, ki zaradi tega potrebujejo posebne pripomočke. In tu v zgodbo vstopi Žiga Jeglič.
Do tega trenutka so v Pjongčangu na testu padli štirje športniki, med njimi je tudi Slovenec. Jeglič ni jemal prepovedanih substanc, je pa uporabljal sredstva, ki so nedovoljena brez zdravniškega potrdila. Na razplet te zgodbe bo treba čakati še vsaj nekaj dlje, kot na rešitev primera Teje Gregorin, ki tudi po pol leta še ni dobil epiloga. Ali bi brez tega Slovenci premagali realno slabše Norvežane, je težko reči, možnosti za razpad sistema v zadnji tretjini bi bile zagotovo manjše.
Če sta pri Jegliču zatajili zdrava pamet in stroka, sta se medsebojno povezani aferi Fak in Fabjan rodili iz nezaupanja stroki. Da je olimpijski komite Slovenije želel izbiro zastavonoše poveriti ljudskemu glasovanju, se je izkazalo za napako. Fak je svoje povedal na tekmah, del slovenske javnosti (in medijev) pa bo poskušal do decembra pri sebi razrešiti vprašanje, če je slovenski športnik leta lahko Hrvat.
Vesna Fabjan tako zastave ni nosila zaradi pričakovanega uspeha, pač pa zaradi starih zaslug. Nosilka medalje z olimpijskih iger v tej sezoni ni prikazala vrhunske forme, zato je nastopila le na eni tekmi. Mladi rod je po mnenju selektorja Saracca pokazal več in tu bi ga težko klicali na odgovornost. Kako se razumejo posamezniki v reprezentanci pa je njihova notranja stvar.
Dodano vrednost in širšo dimenzijo slovenskemu nastopu na igrah je dala slovenska hiša, ki je privabila tudi visoke tuje goste (Ban Ki Mun, Jean Todt, Thomas Bach) in s tem je bilo poskrbljeno tudi za promocijo naše domovine. Upajmo, da se bodo za to sredstva našla tudi v prihodnje, saj tovrstna korist ni merljiva, je pa neizmerna.
Kar se tiče ostalih držav in tega, po čemer bodo igre ostale v zavesti svetovne javnosti, je treba reči, da so gostitelji pustili močan pečat. Hokejske tekme so bile obiskane bistveno slabše kot na igrah pred tem. NHL igralcev v Pjongčangu ni bilo, poleg tega hokej ni osrednji šport, ki zanima Korejce. Oni so drsalci.
Zato so bila izjemno obiskana tekmovanja v hitrostnem in umetnostnem drsanju. Korejci so osvojili še medalje v bobu, skeletonu, curlingu in deskanju (morebiti celo na račun Žana Koširja). Vse to je bilo zanje prvič v zgodovini. Organizacijsko so Korejci opravili uspešno delo, a brez presežka. Vse je teklo po pričakovanjih, pravega romantičnega zimsko-športnega vzdušja v duhu čarobnega Lillehamerja 1994 pa ni bilo (in ga niti nismo pričakovali).
Udeležba skupne korejske hokejske ekipe je zvodenela še pred koncem ženskega turnirja, saj so Korejke izgubile vse tekme in dosegle dva zadetka. Morda pa se bo ta korak v naslednjih letih vseeno pokazal kot nekaj dobrega.
Olimpijski športniki iz Rusije bodo igre zapustili ponižani, čeprav so osvojili zlato v zanje najpomembnejšem športu – hokeju. Pa še to komajda. Dve zlati medalji za Rusijo bi na vseh drugih igrah pomenili resnično državno sramoto.
Neverjetno bero so poželi Norvežani in Nemci, oboji s 14 zlatimi odličji, Norvežani so osvojili rekordnih 39 medalj. Prva junakinja je Marit Bjoergen, od teh iger najuspešnejša zimska olimpijka vseh časov. Vsaj do naslednjih iger, ki bodo znova v Aziji. Leta 2022 bo Peking postal prvo mesto, ki bo gostilo tako poletne kot zimske igre.
Zimske olimpijske igre v južnokorejskem Pjongčangu, 23. v zgodovini, so končane. Olimpijski junaki imajo pred seboj štiri leta uživanja v slavi, razočaranci pa prav toliko časa, da se pripravijo na novo priložnost. V slovenskem taboru izstopata dva nosilca medalje. Se je pa Slovenija v marsičem, tudi v negativnem smislu, približala globalnemu športnemu svetu.
Pričakovan slovenski izplen
Napoved, ki sem jo na tem mestu zapisal pred igrami, se je izkazala za skoraj povsem točno. Očitnih favoritov nismo imeli, bilo je nekaj presenečenj, ki so prišla blizu odličja (Žan Kranjec, Nika Križnar), na koncu sta medaljo osvojila dva, ki sem ju izpostavil kot favorita. Jakov Fak in deskar, konkretneje Žan Košir.
To je prineslo tretji najboljši izkupiček slovenske reprezentance na zimskih olimpijskih igrah. Soči ostaja nedosegljiv z osmimi kolajnami, v Vancouvru je Tina Maze osvojila dve srebrni, Petra Majdič pa bron.
Nekaj je bilo tudi nastopov, ki Sloveniji niso v ponos. Denimo tekač Miha Šimenc, 88. na 15-kilometrski preizkušnji, biatlonec Mitja Drinovec, v sprintu 72. in 80. na posamični tekmi, pa sankač Tilen Sirše, ki je končal na predzadnjem mestu med štiridesetimi tekmovalci.
Lepo so olimpijske igre izkoristile mlade tekačice, ki imajo pred seboj lepo prihodnost. Filip Flisar je znova obstal v polfinalu, korak pred medaljo.
Posebna zgodba so hokejisti, ki so z dvema zmagama spet presegli pričakovanja, na žalost jim je na bistveni tekmi za uvrstitev v četrtfinale pošla sapa. Dobesedno. Kot astmatikom, ki zaradi tega potrebujejo posebne pripomočke. In tu v zgodbo vstopi Žiga Jeglič.
Če sta pri Jegliču zatajili zdrava pamet in stroka, sta se medsebojno povezani aferi Fak in Fabjan rodili iz nezaupanja stroki.
Afere, škandali in vse, kar gre za med
Do tega trenutka so v Pjongčangu na testu padli štirje športniki, med njimi je tudi Slovenec. Jeglič ni jemal prepovedanih substanc, je pa uporabljal sredstva, ki so nedovoljena brez zdravniškega potrdila. Na razplet te zgodbe bo treba čakati še vsaj nekaj dlje, kot na rešitev primera Teje Gregorin, ki tudi po pol leta še ni dobil epiloga. Ali bi brez tega Slovenci premagali realno slabše Norvežane, je težko reči, možnosti za razpad sistema v zadnji tretjini bi bile zagotovo manjše.
Če sta pri Jegliču zatajili zdrava pamet in stroka, sta se medsebojno povezani aferi Fak in Fabjan rodili iz nezaupanja stroki. Da je olimpijski komite Slovenije želel izbiro zastavonoše poveriti ljudskemu glasovanju, se je izkazalo za napako. Fak je svoje povedal na tekmah, del slovenske javnosti (in medijev) pa bo poskušal do decembra pri sebi razrešiti vprašanje, če je slovenski športnik leta lahko Hrvat.
Vesna Fabjan tako zastave ni nosila zaradi pričakovanega uspeha, pač pa zaradi starih zaslug. Nosilka medalje z olimpijskih iger v tej sezoni ni prikazala vrhunske forme, zato je nastopila le na eni tekmi. Mladi rod je po mnenju selektorja Saracca pokazal več in tu bi ga težko klicali na odgovornost. Kako se razumejo posamezniki v reprezentanci pa je njihova notranja stvar.
Dodano vrednost in širšo dimenzijo slovenskemu nastopu na igrah je dala slovenska hiša, ki je privabila tudi visoke tuje goste (Ban Ki Mun, Jean Todt, Thomas Bach) in s tem je bilo poskrbljeno tudi za promocijo naše domovine. Upajmo, da se bodo za to sredstva našla tudi v prihodnje, saj tovrstna korist ni merljiva, je pa neizmerna.
Neverjetno bero so poželi Norvežani in Nemci, oboji s 14 zlatimi odličji, Norvežani so osvojili rekordnih 39 medalj.
Bolj ledene kot snežne igre
Kar se tiče ostalih držav in tega, po čemer bodo igre ostale v zavesti svetovne javnosti, je treba reči, da so gostitelji pustili močan pečat. Hokejske tekme so bile obiskane bistveno slabše kot na igrah pred tem. NHL igralcev v Pjongčangu ni bilo, poleg tega hokej ni osrednji šport, ki zanima Korejce. Oni so drsalci.
Zato so bila izjemno obiskana tekmovanja v hitrostnem in umetnostnem drsanju. Korejci so osvojili še medalje v bobu, skeletonu, curlingu in deskanju (morebiti celo na račun Žana Koširja). Vse to je bilo zanje prvič v zgodovini. Organizacijsko so Korejci opravili uspešno delo, a brez presežka. Vse je teklo po pričakovanjih, pravega romantičnega zimsko-športnega vzdušja v duhu čarobnega Lillehamerja 1994 pa ni bilo (in ga niti nismo pričakovali).
Udeležba skupne korejske hokejske ekipe je zvodenela še pred koncem ženskega turnirja, saj so Korejke izgubile vse tekme in dosegle dva zadetka. Morda pa se bo ta korak v naslednjih letih vseeno pokazal kot nekaj dobrega.
Olimpijski športniki iz Rusije bodo igre zapustili ponižani, čeprav so osvojili zlato v zanje najpomembnejšem športu – hokeju. Pa še to komajda. Dve zlati medalji za Rusijo bi na vseh drugih igrah pomenili resnično državno sramoto.
Neverjetno bero so poželi Norvežani in Nemci, oboji s 14 zlatimi odličji, Norvežani so osvojili rekordnih 39 medalj. Prva junakinja je Marit Bjoergen, od teh iger najuspešnejša zimska olimpijka vseh časov. Vsaj do naslednjih iger, ki bodo znova v Aziji. Leta 2022 bo Peking postal prvo mesto, ki bo gostilo tako poletne kot zimske igre.
Povezani članki
Zadnje objave
Lanterna s Školaric
13. 11. 2024 ob 17:00
Gorenšček: Treba se je pogovarjati o urgenci, o preventivi in ne o patologiji
13. 11. 2024 ob 15:00
Fides: Predlog zakona se nagiba v smer zatiranja zdravnikov
13. 11. 2024 ob 13:00
Ljudem dobesedno vre, država pa prireja nagradne natečaje proti anticiganizmu
13. 11. 2024 ob 8:58
Vabljeni k branju: 174. številka tednika Domovina
13. 11. 2024 ob 6:10
Domovina 174: Velika zmaga Donalda Trumpa
13. 11. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Lanterna s Školaric
13. 11. 2024 ob 17:00
Vabljeni k branju: 174. številka tednika Domovina
13. 11. 2024 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
NOV
14
26. Slovenski festival vin
14:00 - 20:00
NOV
14
NOV
15
Avstrijski slavistični kongres 2024
12:30 - 13:00
NOV
15
Poezije bratov Gaspari (predstavitev pesniške zbirke)
18:00 - 20:00
NOV
15
25. Šušnikovi dnevi: Koncert samospevov
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina 174: Velika zmaga Donalda Trumpa
13. 11. 2024 ob 6:00
V Avstriji ustavili postopek zoper dr. Aleša Štrancarja
12. 11. 2024 ob 6:00
Nepredvidljivost »zlate dobe za Ameriko«
11. 11. 2024 ob 18:20
Prepoznavni ljubljanski podjetnik iz Svobode v vrh Logarjeve stranke
11. 11. 2024 ob 17:01
Kaznovalnopravno cementiranje zgodovinske »resnice«
7. 11. 2024 ob 6:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.