Konec prostega gibanja znotraj držav EU? "Schengen je na točki propada."

Prihodnost prostega potovanja znotraj schengenska območja Evropske unije je po včerajšnjem srečanju notranjih ministrov držav članic EU v Amsterdamu temna.

Ministri se načeloma strinjajo, da se ukrep notranjih mejnih kontrol podaljša za dve leti. To v praksi pomeni konec prostega prestopanja meje brez preverjanja osebnih dokumentov vsaj za to obdobje.  

"Schengen je na točki propada."

Nizozemski minister za migracije Klaas Dijkhoff je povedal, da bodo posamezne države zaprosile Evropsko unijo za dovoljenje za razširitev in podaljšanje mejnih kontrol, če se število prihajajočih migrantov ne bo zmanjšalo.

Do sedaj je 7 držav, ki je uvedlo mejni nadzor, uporabilo člene schengenskega zakonika, ki takšen ukrep dopuščajo za 8 mesecev. Po 26. členu zakonika o delovanju schengena pa lahko države članice v primeru "resnih pomanjkljivosti na zunanji meji, ki ogrožajo delovanje celotnega schengna," začasno ukinejo sistem prostega pretoka za dve leti, kar pa bi lahko ogrozilo njegov več kot dvajsetletni obstoj. "Tem ukrepom se ta trenutek ne da več izogniti," je čedalje bolj verjetno začasno ukinitev komentiral Dijkhoff.

Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, je po osemurnih pogovorih v Amsterdamu dejala: "Schengen je na točki propada."

V zadnjih tednih čedalje več državnih voditeljev in uradnikov v EU svari, da se sistem odprtih notranjih meja lahko poruši že v nekaj tednih, s seboj pa lahko potegne tudi razpad unije.

"To, da se grško-turška meja ne da zavarovati, je mit,"

Avstrija, Nemčija in Švedska, države ki so skupaj lani sprejele 90 % migrantskega vala, so opozorile grčijo, če le-tega ne bo uspešno ustavila, se bo verjetno znašla izključena iz schengenskega območja. Samo letos je v Grčijo prek Turčije namreč vstopilo že 35.000 migrantov, kar je 20-krat več kot v enakem obdobju lani.

Grčija pravi, da sama ne zmore in da bi njena izključitev prinesla v državo humanitarno katastrofo, saj bo v državi ostalo ujetih na tisoče migrantov. Poleg tega je poudarila, da je do sedaj za migrantsko krizo zapravila že dve milijardi evrov in da gre za denar, ki ga država praktično nima.

"Grčija ima eno največjih evropskih mornaric. To, da se grško-turška meja ne da zavarovati, je mit," je grške argumente zavrnila Mikl-Leitner. V njenem pogledu na situacijo se ji je pridružil tudi švedski notranji minister Anders Ygeman: "Če država ne zmore izpolniti svojih obveznosti, bomo morali omejiti njene povezave s schengenskim območjem."

Dogovor s Turčijo zaenkrat še ni obrodil sadov

Dogovor med EU in Turčijo ne kaže velikih znakov njegovega izvajanja, poleg tega pa se države članice ne morejo uspešno zediniti, od kod naj vzamejo obljubljene tri milijarde evrov obljubljene pomoči Turčiji.

Povrhu vsega tega želi Nemčija za pomoč plačati Turčiji več - zadnji petek se je na pogajanjih o treh milijardah namreč govorilo kot o prvem denarnem plačilu.

"Februarsko srečanje nam bo bolje pokazalo, če dogovor EU-Turčija prinaša sadove," je za The Guardian dejal Mujtaba Rahman, predsednik za Evropske analize pri Eurasia Group. Tudi drugi strokovnjaki pravijo, da bo naslednji mesec kritičen za odločanje o prihodnosti Schengena in da bo več znano februarja. Zlasti bo odločitev pomembna za Nemčijo in za kanclerko Angelo Merkel, saj jo v sredini marca čakajo volitve.