Koliko je bilo prosilcev za azil v EU v 2019? Slovenija na sedmem mestu glede na število prebivalstva.

Eurostat je objavil statistične podatke za večino lanskega leta o gibanju prosilcev za azil v Evropski uniji. Obdobje podatkov se nanaša na čas med januarjem in septembrom 2019.

Število prosilcev je bilo v danem obdobju na približno enaki ravni, kot leto poprej in ostaja stalno po padcu iz leta 2016. Gibanje prosilcev za azil v Sloveniji podobnem obdobju si lahko pogledate v tem članku. 

Prosilci za azil v letu 2019

Približno 473.000 ljudi je prvič zaprosilo za azil v državah Evropske unije v prvih treh četrtinah prejšnjega leta. Podatki za zadnjo četrtino leta, med oktobrom in decembrom še niso na voljo. Toda, če vzamemo predpostavko, da bo število dosegalo približno enako raven kot lani, se bo številka prosilcev za azil na koncu leta gibala okrog 630.000 ljudi.

Število prosilcev je približno enako kot v letu 2018 in je približna konstanta. Med šestimi najbolj "popularnimi" državami, je bilo tudi pet največjih evropskih držav. V Nemčiji je zaprosilo za azil 111.000 ljudi, v Franciji nekaj čez 87.000, v Združenem kraljestvu 32.000 in v Italiji 25.000. Toda Grčija, ki je neprimerno manjša, od omenjenih držav, pa je zaprosilo kar 47.000 ljudi, kar jo uvršča na tretje mesto v Evropski uniji.

Slovenija se uvršča na sedmo mesto po številu prosilcev na 1000 prebivalcev

Devet evropski držav je imelo opravka z več kot enim prosilcem za azil na 1000 prebivalcev. Te države so: Malta (5 prosilcev na 1000 prebivalcev); Grčija (približno štirje prosilci na 1000 prebivalcev), Luksemburg (2,5), Španija (1,7), Švedska (1,7), Belgija (1,5), Slovenija (1,4), Nemčija (1,3) in Francija (1,3 prosilca za azil na 1000 prebivalcev). Slovenija se tako, če gledamo število prošenj na 1000 prebivalcev uvršča na sedmo mesto v Evropi.

Grčija je že leta popolnoma zasuta s prošnjami za azil in njeni roki za odločanje glede azila so postali zelo dolgi. Grška vlada je tako pred kratkim sprejela osnutek kontroverznega zakona, ki naj bi pospešil postopke.

Slovenija je po prošnjah za azil tako visoko, ker migranti, ob asistenci slovenskih nevladnih organizacij, sistem mednarodne zaščite zlorabljajo za to, da bodisi z namero, bodisi z vloženo prošnjo pridobijo pravico do prostega gibanja in Slovenijo nato zapustijo. O tem smo na Domovini pisali že večkrat.

Največ prosilcev iz Sirije, Južna Amerika v porastu

Med državami izvora prosilcev za azil je po podatkih Eurostata še vedno Sirija, od koder jih je bilo v omenjenem obdobju 54.250, kar predstavlja manj kot 12% vseh prošenj. Na drugem mestu je Afganistan (35.235 prošenj), Venezuela (31.120), Irak (23.220), Kolumbija (20.335), Pakistan (18.110), Turčija (18.015), Iran (16.975) in Nigerija (16.295). Zelo visoko med ne-EU državami sta še Gruzija in Albanija, vsaka s po približno 15.000 prošenj za azil.

Skoraj 295.000, ali 62 odstotkov prosilcev za azil je bilo moških. Starostno gledano pa je bila skoraj polovica prosilcev (47%) v starosti med 18 in 34 let. Približna tretjina je bila mlajša od 17 let, 24% pa je bila celo mlajša od 14. V starosti med 35 in 64 let pa je bilo 22% prosilcev za azil.

V največjem porastu glede na lansko leto so bile gotovo države Latinske Amerike, s čimer se sooča predvsem Španija. Države Latinske Amerike, iz katerih je prišlo največ prošenj za azil so bile: Peru, Kolumbija, Honduras, Venezuela in El Salvador.

Gibanje števila prosilcev za azil v Sloveniji podobnem obdobju si lahko pogledate v tem članku.