Koalicija za odprtje izbranih orožarskih arhivov

Vir: arhiv Igor Gošte

Parlamentarni odbor za notranje zadeve je danes potrdil predlog zakona, ki bi umaknil stopnjo tajnosti z dokumentov o trgovini z orožjem med letoma 1991 in 1994. Koalicijski predlagatelji so poudarjali, da je čas, da ta dokumentacija postane dostopna javnosti. Opozicijski SDS in NSi pa: če nimate česa skrivati, odprimo vso dokumentacijo v zvezi s tem, tudi tisto pred letom 1991.

Poslanec Martin Premk je v imenu predlagateljev zakona pojasnil, da določene teme iz obdobja osamosvojitvene vojne še vedno burijo duhove. Nekaj poskusov, da bi se dokumentacija obelodanila, je že bilo. Po več kot 30 letih je čas, da se gradivo izroči Arhivu RS in se mu odvzame stopnja tajnosti, s tem pa napravi dostopnega vsem obiskovalcem, ki bi jih ta tematika zanimala.

Intimne opcije koalicije

Koalicija je med gradivo, ki bi bilo v prihodnje dostopno, uvrstila še nekaj dokumentov mlajšega datuma, torej tistega, ki je nastalo po letu 1994. Gre predvsem za gradivo parlamentarnih preiskovalnih komisij.

Kamen spotike v današnji razpravi pa obdobje, na katerega se nanaša dokumentacija, ki bi jo koalicija želela odpreti za javnost. Na vprašanje, zakaj ne odpreti arhivov od leta 1989, je opomnil državni svetnik Miloš Pohole. Med dokumente bi morali biti uvrščena tudi dokumentacija tedanjega predsednika republike Milana Kučana in njegovega urada, je Pohole povzel razpravo na pristojni komisiji državnega sveta.

Podobno tudi poslanec SDS Žan Mahnič, ki je opozoril, da je zakon selektiven. »Prav je, da se zadeve odprejo, žal mi je samo, da ne odpremo vsega,« je povedal. Ključni dogodki, povezani s trgovino z orožjem so se po njegovih besedah namreč dogajali pred vojno, torej v letih 1990 in 1991.

Predlagatelji po oceni poslanca SDS na ta način v DZ prenašajo ideološki spopad. Obenem skušajo inkriminirati osamosvojitev, saj jim, »tako kot vašemu šefu osamosvojitev nikoli ni bila intimna opcija«. Prav Kučana da skuša koalicija s tem zaščititi, je povedal Mahnič, obenem pa predlagal, naj se odpre celotna dokumentacija, vse od konca druge svetovne vojne naprej.

Da imajo državljanke in državljani pravico poznati ta del slovenske zgodovine, je poudarila poslanka Svobode Janja Sluga. Da bi morali zakon umakniti in pripraviti takšnega, v katerem ne bo več skrivnosti, pa je poudarila Vida Čadonič Špelič iz NSi.

Glavna tarča zakona

Predlagani zakon je sicer že ob njegovi vložitvi decembra lani komentiral nekdanji notranji minister Vinko Gorenak. Kot je poudaril, zakon sploh ni potreben. Dokumentacijo lahko pristojni, ki imajo v rokah škarje in platno, torej notranje in obrambno ministrstvo ter obveščevalni službi, dajo v javnost takoj, je Gorenak povedal za Planet TV.

Zakon zajema obdobje od konca vojne pa do konca ministrovanja tedanjega obrambnega ministra Janeza Janše. Ne pa tudi obdobja, ko je bil sprejet sklep razširjenega predsedstva pod vodstvom Milana Kučana, ki je pristojnim resorjem naročil, da postorijo vse za zaščito osamosvojitvenih procesov. Obdobje, ki je bilo najpomembnejše v času osamosvajanja, želijo zakriti, je dejal Gorenak.

Glavna tarča koalicije je kdo drug kot Janša, sta se strinjala Gorenak in nekdanji državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler. Z orožarsko dokumentacijo se je Kangler namreč že dodobra seznanil in kot je dejal v pogovoru, obstajajo tudi arhivski dokumenti in posnetki, ki bremenijo Kučana.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike