Ko so pesniki uporabljali preveč besed

Čeprav se je po desetletjih oddaje Intervju ta morala umakniti z elitnega termina predvajanja, pa se vsako nedeljo ob nekoliko poznejši uri še vedno nizajo odlični gostje, vredni pozornosti radovednih gledalcev. Eden takih je nedvomno eden od kulturniških in uredniških stebrov slovenskega dogajanja Aleksander Zorn.

Pogovor s tem izjemnim intelektualcem, dramaturgom in legendarnim urednikom pri Mladinski knjigi je prava poslastica za gledalca, saj Zorna tako v zapisanem kot izgovorjenem odlikuje visoka govorica, ki mestoma vstopa v satiro.

Zakaj neumno kakor kakšno dejstvo?

Povod za intervju je Zornova avtobiografija z nenavadnim naslovom Neumno kakor kakšno dejstvo, ki je nedavno izšlo pri Beletrini. Ob svoji življenjski zgodbi v vrhunskem literarnem slogu slika podobo tedanjega časa, ki se premika od zelo osebnih doživljajev šolskih let do občeslovenskega dogajanja, saj je bil Aleksander Zorn že zelo zgodaj vpet v kulturno in družbeno dogajanje in ga je tudi pomembno soustvarjal. Gledališče Glej, Škuc, Tribuna, Viba film, Mladinska knjiga – vse to so postaje njegovega delovanja.

Toži Josip Vidmar, zagovarja Ljuba Prenner

Nikoli se ni uklonil režimu in kljub pritiskom ni vstopil v partijo. Ohranil je pokončno držo svobodnega intelektualca z znatno mero ironije.

Nekaterih znamenitih dogodkov se dotakne tudi med pogovorom, med njimi študentske provokacije, ko so pod besedilo Josipa Stritarja podpisali takratnega »patriarha« slovenske kulture Josipa Vidmarja, zaradi česar se je Zorn znašel na sodišču, tam pa ga je branila znamenita disidentska odvetnica Ljuba Prenner.

Ali pa, ko se je po pomoti znašel v Centralnem komiteju Zveze komunistov, kjer so režimski pesniki in profesorji čisto resno razpravljali o tem, da slovenski pesniki uporabljajo preveč besed.

Tega se Zorn dobro spominja: »Povabili so vas na CK ZKS, kjer so bili tudi pisatelji, pesniki, profesorji s Filozofske fakultete, tema pa je bila, da v slovenski literaturi pisatelji in pesniki uporabljajo preveč besed. Je to res? - Da, to je žal čisto res. Bilo je rečeno, da v slovenski poeziji nastaja smer, ki ji lahko rečemo inflacija besed.«

Zorn se je edini uprl poseganju politike v pesniški jezik, vidni pesniki in pisatelji, ki so bili na liniji režima, pa so bili tiho. Vseeno je Ciril Zlobec ob koncu spravljivo rekel prisotnim, naj se fantu, ki je iskreno govoril, ne maščujejo. Šele takrat se je Zorn zavedal, v kakšni »svobodi« se je živelo.

V pogovoru se je dotaknil tudi propadlega filma Dražgoška bitka, saj je nastajal v času, ko je bil Zorn dramaturg pri Vibi. Pomemben del njegove profesionalne kariere je bilo urednikovanje v Mladinski knjigi, ko je v knjižno obliko spravil številna temeljna dela, ki so doživela izjemno pozornost in rekordne naklade: tako Premike Janeza Janše kot Mojo resnico Janeza Drnovška in Bermanov dosje profesorja Aleksandra Bajta.

Izjemno zanimivo je dogajanje ob izidu posameznih knjig, ko se je rada mešala tudi Udba oz. njeni ostanki, ki so npr. Premike imeli že pred izidom in so potem o knjigi pripravili svojo tiskovno konferenco. Sogovornika sta se ustavila še ob podobah preteklosti, ki jih obuja sedanja politična elita, ko prekaljeni intelektualec opaža, da se kolo demokratičnega razvoja vrti nekako nazaj.

Aleksander Zorn tako v intervjuju kot v knjigi dokazuje, da ostaja pronicljiv opazovalec dogajanja v politiki in kulturi; tudi kot pisatelj še ni zapisal zadnje besede. 

Intervju -to nedeljo 22.15 - o času, ko je CK ZKS razpravljal, da pesniki uporabljajo preveč besed.. Z lucidnostjo bo navdušil slovenski intelektualec in demokrat Aleksander Zorn; nedavno je izšla njegova knjiga, ki med drugim slika resnično podobo komun. režima v kulturni sferi. pic.twitter.com/bRUc4xGiFf

— Jože Možina (@JozeMozina) January 30, 2026