Ko se vsi ukvarjamo z zdravniki, se manj ukvarjamo z vlado

Aljuš Pertinač

Nikakor ni prvič, da v samostojni Sloveniji zdravniki stavkajo, vendar tokrat to traja že več kot sedem tednov. Pravljično število, ni kaj. Enako pravljičen bi bil ta hip tudi dogovor z vlado oziroma izpolnitev njihovih stavkovnih zahtev, vendar se vse bolj zdi, da bo težko šlo za pravljico s srečnim koncem. 

Zdravniška stavka zato počasi začenja spominjati na inflacijo. Vsi vemo, da je, vendar je ne opazimo, dokler nas ne udari po žepu. V primeru stavke zdravnikov pa seveda po zdravju.  

Ni videti, da bi si vlada posebej prizadevala za čim hitrejše končanje zdravniške stavke. Raje se ukvarja sama s sabo in z notranjimi frakcijskimi oziroma medstrankarskimi boji. Vse bolj nastaja vtis, da si želi, da bi stavka še kar trajala. Verjetno računa na to, da z vsakim nadaljnjim dnem stavke gnev javnosti do zdravnikov vse bolj raste. In pa seveda: ko se vsi ukvarjamo z zdravniki, se manj ukvarjamo z vlado. Problem je v tem, da smo na nek način obsojeni na oboje. Drugih zdravnikov zagotovo nimamo. Ta hip seveda nimamo niti druge vlade. Vendar vlade pridejo in grejo, zdravniki pa ostajajo. 

Kot Aljuš Pertinač ugotavlja v nadaljevanju kolumne, si vlada za čim hitrejše končanje stavke niti ne prizadeva, ministrica pa se zdi povsem brez moči. Namesto tega učinkovito lansira protidravniško kampanjo, katere cilj pa je nejasen – »Bomo zamenjali vse zdravnike z bolj poslušnimi? Bomo imeli bolj učinkovito in lažje dostopno zdravstvo, če bodo pacienti zdravnike do konca zasovražili?« se sprašuje avtor.

Želite prebrati članek v celoti? Postanite naš naročnik ali kupite 72-urni dostop do naročniških vsebin za 3,60 €.

Poziv k prekinitvi

Še zmeraj relativno novopečena ministrica brez trohice političnih in omembe vrednih menedžerskih oziroma upravljalnih izkušenj se v tej zgodbi, ki je vse manj pravljična in vse bolj spominja na nočno moro, zdi povsem brez moči. Zdravnikom malo žuga, malo pa jih vabi za pogajalsko mizo. Po mesecu in pol stavke ji je le uspelo vladi predlagati odlok, ki določa, kateri so nujni posegi v času zdravniške stavke. Do sedaj je bilo to popolnoma prepuščeno stihiji. Mimogrede, kje je sedaj Požrešnica, pardon, predsednica republike, dr. Nataša Pirc Musar (55), ki je v času pandemije vehementno zatrjevala, da se z odloki ne da vladati? Seveda je hinavsko tiho in se je raje pridružila pozivu Robi-Starja Solarja, ki bi rad bil premier Golob (57), naj zdravniki stavko prekinejo. Kar tako, ker sta jih k temu pač onadva pozvala. Si predstavljate, da začnete s stavko, ker naj bi bile razmere in pogoji za vaše delo nevzdržni, potem pa jo meni nič tebi nič prekinete, ker vas je k temu pozval premier, proti kateremu pravzaprav stavkate, ker je, odkar je na oblasti tudi po njegovi zaslugi, ker za ministre za zdravje serijsko imenuje povsem nekompetentne ljudi, zdravstvo šlo rapidno navzdol?! Saj bi vas bilo treba vprašati po zdravju. Če s stavko misliš resno, potem je pač ne prekinjaš kar tako. 

Nebodijihtreba

Tako kot zdravniki s svojo stavko tudi vlada očitno misli resno. Ampak na žalost s svojo umazano protizdravniško kampanjo, ki jo je lansirala kmalu po začetku stavke in katere cilj je očitno prikazati slovenske zdravnike kot nebodijihtreba pijavke, ki ne delajo nič in zraven mastno služijo. Pri tem vladi seveda obilno asistirajo vsi njeni tako imenovani civilnodružbeni priveski. Kaj bi bil rezon take kampanje, treznemu človeku ni prav nič jasno. Bomo zamenjali vse zdravnike z bolj poslušnimi? Bomo imeli bolj učinkovito in lažje dostopno zdravstvo, če bodo pacienti zdravnike do konca zasovražili? Se bodo zdravniki v prihodnje trudili bolj in za manj denarja, če bodo demonizirani in osovraženi? Jasno, da ne. 

Eden od temeljnih kamnov spotike pri tem je, koliko zdravniki dejansko delajo in kako so za to plačani. Priznajmo si, tudi mi velikokrat zavijemo z očmi, ko slišimo, koliko zasluži denimo kakšen direktor zdravstvenega doma, ali pa ko občudujemo palače, ki se pogosto gradijo v zasebnem zdravstvu. Vendar za oboje obstaja preprosta rešitev. To pa je seveda dvig zdravniških plač. Ja, prav ste prebrali. Če bodo zdravniki ustrezno plačani, ne bodo iskali dodatnega popoldanskega zaslužka. Če bodo ustrezno plačani, se ne bodo pehali za nadure in dežurstva. Dokler pa se bo zdravniku, ki je za polni delovni čas denimo zaposlen v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec, bolj splačalo delati popoldne kot zasebniku za sosednji Zdravstveni dom Velenje, se ne bo nič spremenilo. 

Brez zdravnikov ne gre

Skrajni čas je torej, da se vlada neha zafrkavati in z vso resnostjo pristopi k pogajanjem oziroma sklene stavkovni sporazum z zdravniki. V nasprotnem primeru jo bo zdravniška stavka požrla, tako kot naše prihranke inflacija. Kajti brez zdravnikov dandanes ne gre, brez vlade pa bi mogoče šlo. 

Naročniška vsebina

 

Izbrano za naročnike
Domovina 138: Razpada zdravstvo, razpada vlada
Razpasli smučarski primitivizem
Med litijem in Litijsko
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Noč pred ambulanto: v Borovnici na zdravnico čakali v dolgih vrstah
  • 15. 04. 2026
Zakaj narod obuboža, ko izgubi najboljše
  • 08. 05. 2026
Devet kavčev in pol v Fotopubu – zgodba neke Levice
  • 07. 05. 2026