Ko država ne ukrepa, škodo plačujemo državljani

Dobruška vas, Gospodarsko-tehnološki center. Še ena noč vandalizma, še en račun za občane. Civilna iniciativa na problematiko opozarja že leta. Opozarja na ponavljajoče se poškodbe ograj, krajo kablov, uničevanje javne razsvetljave, avtobusnih postajališč. Opozarja na škodo, ki se meri v deset tisočih evrov. A dobili so leporečenje, strategije, delovne skupine in dokumente – rezultat tega je med 40 in 50 tisoč evrov iz proračuna za sanacijo škode. »To ni več vprašanje »posamičnega incidenta«. To je vprašanje popolne nesposobnosti politike, da pripravi in izvede učinkovite programe, ki bi prinesli red, odgovornost in sožitje na podlagi pravil – ne izgovorov,« je zatrdil Silvo Mesojedec.

»Urejanje naselij brez obveznosti ne deluje,« je poudaril koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec po tem, ko je bilo te dni ponovno uničenih okoli 70 panelov kovinske ograje, ki jo je občina Škocjan postavila, da bi zavarovala Gospodarsko tehnološki center. Ograjo so postavili zaradi bližine romskega naselja – kot nam je povedal župan Jože Kapler, ograja ni bila prvič poškodovana, pred tem pa so bila nekajkrat uničena vrata čistilne naprave, prerezane napeljave, tudi javna razsvetljava. Kot smo že poročali, sta bili v neposredni bližini že večkrat uničeni dve avtobusni postaji, na koncu ju je občina nehala obnavljati.

Skratka, vandalizem v Doruški vasi ni nekaj novega. Nenazadnje so prav tam pred dvema letoma zažgali tudi vrtec, ki so ga postavili z namenskimi javnimi sredstvi in v katerega je hodilo okoli 20 romskih otrok. Takrat so opozorili, da je požigov vse več in od države terjali ukrepe. Pred leti so na tistem območju tudi povečali policijsko prisotnost, poleg uničevanja in tatvin so se namreč dogajali tudi fizični napadi – spravili so se celo na policiste. 

Metanje davkoplačevalskega denarja v vrečo brez dna

»Medtem ko na terenu gledamo uničeno lastnino, država (vlada) in nekatere občine forsirajo idejo o pilotnih projektih urejanja romskih naselij – konkretno v Dobruški vasi in tudi v Krškem (Kerinov grm),« je opozoril Mesojedec in pojasnil, da gre za pristop legalizacije in komunalnega opremljanja na črno zgrajenih naselij. »Sam sem prepričan – in številke mi pritrjujejo, da je takšen pristop ponovno metanje davkoplačevalskega denarja v vrečo brez dna, ki ne bo prineslo pozitivnih rezultatov. Zakaj? Ker smo to pot že prehodili in videli, kam vodi,« je zatrdil in tudi navedel primer iz preteklosti. 

Občina Novo mesto je prvič pristopila k urejanju Žabjaka v letu 1984. V Poročilu k predlogu odloka o sprejetju zazidalnega načrta za Žabjak, ki ga je pripravil takratni Izvršni svet, je bilo med drugim zapisano, da so v času javne razgrnitve zazidalnega načrta in na javni obravnavi v krajevni skupnosti Bučna vas pripombe podali krajani naselja Hudo, Muhaberja in Potočne vasi ter skupine krajanov in posamezniki. Vse pripombe izražajo negativno stališče do bodočega romskega naselja. Pripombe so se med drugim nanašale na konfliktne odnose okoliških krajanov z Romi – krajani so menili, da se bo zaradi povečane koncentracije Romov njihova zavest moči okrepila. »Ker se s predlaganim zazidalnim načrtom rešuje bivalne pogoje romskih družin, ki živijo v Žabjaku, se s tem ne bo bistveno povečala gostota naseljenosti Romov na območju Žabjaka, saj bivajo Romi na tem območju vsaj od leta 1873, kot jih opisuje Janez Trdina v črtici »Cigani Brajdiči«. Izboljšanje bivalnih pogojev Romov je tudi eden od pogojev k njihovi socializaciji, zato bo potrebno oceniti možnosti za postopno ureditev še 11 zaselkov v občini, kjer prebivajo Romi,« so ob tem dopisali v dokument.

Samo urejanje infrastrukture ne prinaša socializacije

Vendar pa je 25 let kasneje Žabjak zrasel v največje nelegalno naselje v Sloveniji, s štirikrat večjim številom prebivalcev kot leta 1984. V zadnjem obdobju je bilo v urejanje Žabjaka vloženih 3,5 milijona evrov. Rezultat? Kot pravi Mesojedec, občina sama priznava, da je v naselju zrasla kar tretjina novih črnih gradenj v zgolj petih letih. Poudaril je, da infrastruktura ni prinesla reda, ampak je prinesla signal: »Gradite, mi bomo že uredili.«  Podobno zgodbo po njegovih besedah vidimo v Kerinovem Grmu (Krško). »Pred leti sem na sestanku pri takratnem predsedniku Pahorju poslušal razlage o uspešnem urejanju, o tem, kako so razparcelirali območje, ga ponudili Romom po minimalni ceni in naselje omejili s cesto. Danes? Naselje je ponovno neurejeno, problemi eskalirajo, država pa mora spet pristopati s pilotnim projektom,« je opozoril.

Kot je poudaril Mesojedec, bi bil že čas da država analizira uspešnost svojih preteklih projektov in prisluhne tistim, ki živijo s temi težavami. Če bi to storila, se tovrstnih projektov na ta način ne bi lotevala. »Samo urejanje infrastrukture (beton, asfalt, voda) ne prinaša socializacije,« je izpostavil mesojedec in dodal, da ta pogosto celo okrepi občutek nedotakljivosti, kar se kaže tudi v vandalizmu, kot je zadnje uničenje ograje v Dobruški vasi. Ponovno je poudaril, da mora sistem temeljiti na aktivaciji vseh delovno sposobnih prejemnikov socialne podpore. Socialni transferji po njegovih besedah ne smejo biti brezpogojna renta, ampak pomoč, vezana na družbeno odgovornost in vključevanje v delo. To po Mesojedčevem mnenju dolgoročno rešuje tudi romsko problematiko, kriminaliteto in medsosedske odnose. »Žal smo državljani, ki se dnevno soočamo s posledicami zgrešenih politik in imamo konkretne predloge za izboljšanje stanja, s strani odločevalcev v Ljubljani vedno znova preslišani,« je bil kritičen. Ob tem je ponovno poudaril, da je edina pot naprej pristop, ki ga zagovarjajo v Ljudski iniciativi Dolenjske 'Celoviti program socialne in delovne aktivacije'.