Ko Alenka Bratušek izstopi iz Alenke Bratušek

Če se vam naslov zdi le oksimoron, potem ne veste, kdo je Alenka Bratušek in je ta komentar namenjen vam. Kdo torej sploh je gospa z dolgimi nogami in tigrastimi krili, za katero ste še do nedavnega menili, da gre za Alenko Bratušek?

Sledeč splošni praksi pri iskanju tovrstnih odgovorov se je smiselno nasloniti na mnenje osrednjih medijev, katerim Slovenci oblikovanje svojih pogledov načeloma zaupamo bolj, kot bi bilo za našo splošno razgledanost koristno.

Ti so nam o Alenki Bratušek pravi čas povedali vse, kar smo o njej takrat morali vedeti.

Slovenska Kim Basinger

Izvedeli smo, da gre za pametno, sposobno, dostojanstveno damo, nekakšno žensko verzijo Janeza Drnovška, ki bo Slovenijo odločno obvarovala grozečih nevarnosti v obliki trojke, podivjanega neoliberalizma in požrešnih tujcev, slinečih se po naši družinski srebrnini.

Pri tem so bili tako prepričljivi, da njihovi karikaturi nasedla celo Alenka sama, kot je v odličnem članku na Portal + pred časom pisal Kizo.

A resničnost onkraj medijskega virtualnega sveta je, da Alenka Bratušek pravzaprav nikoli ni bila političarka Alenka Bratušek, ampak je ves čas tičala v političarki Alenki Bratušek.  In iz te bo očitno te dni dokončno izstopila.

Alenka za enkratno uporabo

Alenka Bratušek kakršno poznate je zgolj spretni konstrukt, instant blagovna znamka za enkratno uporabo na trgu množične potrošnje, namenjena  vrnitvi oblasti pod varno okrilje znane politične kontinuitete.

V časovni stiski in pomanjkanju boljših opcij so v vladne fotelje lansirali ekipo tretjerazrednih oportunistov, ki bi v zdravi politični konkurenci lahko vodili kvečjemu kakšno vaško skupnost.

Prednost njihove politične zelenosti sta bili uslužna vodljivost in disciplinirana poslušnost, lastnosti, kjer so se strici opekli pri nehvaležnem egocentriku Zoranu Jankoviću. Ta jim je s svojo trmasto samovoljo pokvaril »špil« in na oblast spustil osovraženega Janšo.

Prav zato tisti pristni Alenki Bratušek iz Spodnje Savinjske doline ne gre zameriti veliko, saj pri blestečem vzponu političarke Alenke Bratušek osebno ni sodelovala kaj več od piflanja tekstov s plonk listkov in jutranje izbire tigrastega krila.

Za tovrstne politične projekte te namreč lahko le doleti nominacija ozkega kroga odločevalcev, ki ob pasulju s klobaso na kakšnem kmečkem turizmu postavljajo predsednike vlade in države, kot v svoji knjigi Padle maske nazorno piše stric Zdenko Roter.

Osel gre samo enkrat na led, Slovenec pa … ?

Telenovela instant strank in političnih blagovnih znamk za enkratno uporabo nas uči, kako malo pravzaprav partijski levici pomenijo demokratične institucije, kot so denimo politične stranke. Ko opravijo svojo nalogo, jih po sistemu »uporabi in odvrzi«  (za)pustijo trohneti kar na očeh njihovih donedavnih volivcev.

Gledati, kako upniki v pisarni plenijo zastarelo računalniško opremo, je morda vseeno stricem, ki so medtem splavili že novo lupino, zagotovo pa ne ljudem, ki so v dobri veri  pregovorno »najboljši posadki« zaupali svoj glas. Ta je s krova potapljajočega se Titanika že zdavnaj prestopila na Carpathio, računajoč, da bo brez škode nadaljevala svoje politično križarjenje.

Ob nenehnem ponavljanju te telenovele narašča upanje, da nekoč ne bo spregledala le Esmeralda, ampak tudi slovenski volivci, iz katerih nekateri tako uspešno brijejo norce že vrsto let.

In kdo je torej tista pristna Alenka Bratušek? Prisegel bi, da kultivirana gospa izza hrbta najboljšega slovenskega finančnega ministra, ki ji je namenil vlogo direktorice direktorata za proračun.

Zavedajoč se svojega dometa bi ji bila prihranjena marsikatera javna sramota.